V francoskem mestu Bayonne je bil 31. maja 2015 za blaženega razglašen škofijski duhovnik in ustanovitelj Inštituta Marijinih služabnic Louis Edouard Cestac. Beatifikacijo je vodil kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov.
1801–1868
Novi blaženi se je rodil leta 1801. Pri štiriindvajsetih letih je prejel duhovniško posvečenje. Zatem je bil imenovan za vikarja v bayonski katedrali. Svoje poslanstvo je opravljal z veliko gorečnostjo. Da bi pomagal osirotelim in revnim deklicam, se je odločil odpreti zatočišče, v katerem so bile sprejete in kjer so bile deležne osnovne izobrazbe. Odprl je tudi hišo za prostitutke, kjer si je prizadeval za njihovo spreobrnitev in da bi jih usmeril v drugačno delo. Leta 1842 je z namenom, da bi sestre skrbele za vodstvo in vzdrževanje teh zavodov, ustanovil Marijine služabnice. Kongregacija je danes prisotna po celem svetu. Louis Edouard Cestac je umrl leta 1868.
Ljubil, tolažil, odpuščal
Kardinal Amato je za Radio Vatikan povedal, da je novi blaženi ljubil Jezusa Kristusa, Cerkev in papeža, Kristusovega namestnika: »Imel je navado govoriti, da ena papeževa beseda velja več kot vse besede drugih ljudi.« Gojil je posebno pobožnost do evharistije, svete maše, do Device Marije in svetnikov. Zelo je zaupal tudi v Božjo previdnost in vedno je ohranjal upanje na večno življenje. Njegovo upanje, kot je dejal kardinal Amato, je bila »hvalnica Božjemu usmiljenju«. To ga je spodbujalo, da je »ljubil, tolažil, odpuščal in vse vabil, da se vržejo v Božje materinsko naročje, zavetje milosti in odpuščanja«.
Louis Edouard Cestac nas uči tri stvari
Louis Edouard Cestac nas danes po Amatovih besedah uči tri stvari. Kot prvo nas vabi, da bi imeli vero v Boga in njegovo Previdnost, navzočo v zgodovini človeštva, Cerkve in predvsem v dogodkih našega osebnega ter družinskega življenja: »Smo Božji otroci in Bog nas ljubi, nas vodi in nam odpušča.« Vsak dan se mu zahvaljujmo za to – je dodal kardinal Amato – z molitvijo Očenaš. Drugo, kar nas uči novi blaženi, zadeva ljubezen do bližnjega. Spodbuja nas, da bi se »nagnili k tistim, ki potrebujejo pomoč, ki so odrinjeni na rob, da bi bili sprejemajoči, velikodušni in usmiljeni«. Še tretji poduk, namenjen vsem nam in njegovim duhovnim hčeram, pa je spodbuda, da bi težili k svetosti. Svetost je navsezadnje namreč cilj vsakega krščanskega življenja: »Vsakdanja svetost, sestavljena iz zvestobe, delavnosti, odsotnosti greha, soglasnosti z milostjo, pogostnosti zakramentov ter predvsem iz občestva z Jezusom.«
Vir