V mestu Majdanek (blizu Lublína, na Poljskem), blaženi Emiliján Kovč, duhovnik in mučenec, ki je bil v vojnem času odveden v koncentracijsko taborišče, in tam v boju za vero prejel večno življenje.
Vir
Blaženi Emilijan (Omeljan) Kovč, ukrajinski duhovnik in mučenec »Zahvaljujem se Bogu za njegovo dobroto do mene. Poleg nebes je to edini kraj, kjer si želim biti. Tu smo vsi enaki: Poljaki, Judje, Ukrajinci, Rusi, Latvijci in Estonci. Tukaj sem edini duhovnik. Tu vidim Boga, ki je za vse enak, ne glede na številne verske razlike med nami. Ko obhajam mašo, se vsi zberejo k molitvi … Molite za duše tistih, ki so ustvarili to koncentracijsko taborišče in ta sistem. Oni so tisti, ki potrebujejo naše molitve … Naj se jih Bog usmili.«
Ime: Izhaja iz latinske besede aemulor »posnemati, tekmovati; biti zavisten, ljubosumen« oz. grške aimylios »priliznjen, zvit«.
Vzdevek: »Župnik iz Majdaneka«.
Rojen: 20. avgusta 1884.
Kraj rojstva: Vas Kosmač blizu mesta Kosiv v Karpatih v Zahodni Ukrajini.
Umrl: 25. marca 1944.
Kraj smrti: Nacistično taborišče smrti Majdanek pri Lublinu na Poljskem.
Družina: Rodil se je v preprosti kmečki družini grškokatoliškega duhovnika Grigorija in Marije, roj. Marije Jaskevič-Wolfeld. Imel je še brata in tri sestre, vsi pa so bili tesno povezani s Cerkvijo.
Študij: Po maturi na gimnaziji v Lvovu se je vpisal v grškokatoliški Ukrajinski kolegij svetega Sergija in Bakha v Rimu ter študiral na papeški univerzi Urbaniana.
Zakon: Pred posvečenjem se je leta 1910 poročil z Marijo Anno Dobriansko, s katero je imel šest otrok. Dva sinova sta kasneje prav tako postala duhovnika.
Posvečenje: Leta 1911 ga je škof Grigorij Homišin posvetil v duhovnika.
Bosna: Kmalu po posvečenju se je kot prostovoljec javil za delo v Bosni. Deloval je v mestu Kozarac med revnimi ukrajinskimi izseljenci iz Galicije.
Kurat: Leta 1919 je postal kurat ukrajinske vojske ter med ukrajinsko-poljsko vojno v letih 1918–19 aktivno sodeloval v bitki za Lvov in v ofenzivi v Čortkivu.
Župnija: Leta 1922 je postal župnik v Peremyschljanyju, majhnem mestu v bližini Lvova. Poln krščanske gorečnosti je pomagal zlasti revnim in pomoči potrebnim. Ustanovil je ljudski dom, čitalnico, gledališko skupino, vrtec in celo ukrajinsko banko.
Judje: Med nemško okupacijo je, da bi se rešili pred uničenjem, krstil več kot 600 Judov, jih skrival in jim pomagal pri pobegu. V pismu Hitlerju je obsodil množične poboje Judov in zahteval, da mu jih dovoli obiskovati v getu.
Aretacija: 30. decembra 1942 je bil aretiran, zaprt in večkrat mučen v zaporu v Lvovu.
Taborišče: Leta 1943 so ga poslali v koncentracijsko taborišče Majdanek blizu Lubina na Poljskem. Tudi tu se je kot duhovnik posvečal vsem zapornikom brez razlike, ne glede na njihovo narodnost ali veroizpoved.
Smrt: Strašne razmere v taborišču so dokončno zlomile njegovo zdravje in povzročile smrt. Njegovo telo so sežgali v enem od taboriščnih krematorijev.
Zavetnik: Duhovnikov ukrajinske Grškokatoliške cerkve.
Goduje: 25. marca.
Beatifikacija: 27. junija 2001 ga je papež sv. Janez Pavel II. razglasil za blaženega.
Vir