Blaženi Rajmond se je rodil leta 1233 v plemiški družini v Palmi na otoku Mallorca. Nekaj časa je živel kot paž, nato kot vzgojitelj in upravnik na knežjem dvoru v Mallorci. Oženil se je in imel dve hčere. Njegovo življenje ni bilo ravno vzorno. Lahko bi celo rekli, da je popuščal raznim slabostim ter zapadal v moralni nered. Kot ognjeviti trubadur je znal prepevati tudi dvoumne popevke in to kot poročen moški neki drugi dami. To bi ga seveda lahko pripeljalo tudi v težke situacije. Tega pa je bil obvarovan po posredovanju samega Gospoda.
Ko je tako nekega dne koval stihe tuji ženi, se mu je prikazal križani Jezus. Videnje se je še nekajkrat ponovilo. Na praznik sv. Frančiška Asiškega, 4. oktobra 1263, se je Rajmond nahajal v cerkvi malih bratov. Škof je v pridigi s pretresljivimi besedami orisal življenje sv. Frančiška, ki je vse zapustil in izbral ubožnega Kristusa. To je Rajmonda tako močno prevzelo, da je v njegovem življenju nastal popoln preobrat.
Zapustil je svet in oblekel habit frančiškanskih tretjerednikov. Sedaj se je za Rajmunda začelo življenje molitve, kontemplacije, študija filozofije, teologije in arabskega jezika ter popotovanja in pridiganja. S kraljevo pomočjo je v Miramaru ustanovil kolegij, v katerem je lahko trinajst frančiškanov preučevalo vzhodne jezike. Ta študij naj bi bil v službi apostolata, spreobračanja Judov in muslimanov, pa celo Tatarov. O njem je Rajmond nenehno sanjal pa tudi potoval po vzhodu in po severni Afriki, tako, da ga Altaner imenuje največjega srednjeveškega muslimanskega misijonarja.
Resnično je bil ves prevzet in zaposlen z željo, da bi tudi muslimane pripeljal h Kristusovi luči. Večkrat je obiskal Rim, osemkrat pa papeško rezidenco in nagovarjal papeže, naj ustanovijo šole za preučevanje vzhodnih jezikov. Rajmond je s tem uspel šele pri papežu Klementu V. ki je na splošnem zboru v Viennu v Franciji leta 1312 podpisal odlok o ustanovitvi šole za preučevanju vzhodnih jezikov. Rajmond je bil pravi popotnik. Tako je prispel v Pariz, kjer se je boril proti filozofskim averoističnim zablodam. Potoval je tudi v Afriko, na Ciper, Rodos, v Armenijo, Sirijo in Palestino. Ko je bil na Splošnem zboru v Viennu je govoril pred zborskimi očeti o svojih idealih: obsodbi averoizma in napovedi križarske vojne. Kot pripravo na ta vojni pohod je imel za nujnost, da se v enega poenotijo vsi viteški redovi in, da se odpirajo novi kolegiji za vzgojo in šolanje misijonarjev.
Ob vseh teh dolgih potovanjih in opravkih je Rajmond uspel napisati vrsto del; celo okoli dvesto. Njegova dela so teološko filozofska in mistična. Sledil je avguštinsko frančiškanski teološki ideji. Dela kot so Blanquerna, Le cant de Ramon, Descornort štejejo med najboljše pisne stvaritve v katalonščini. Iz njih je razvidno, da je bil Rajmond Lullus zelo kompleksna osebnost, v kateri so se prekrivale mislec, mistik in misijonar. Nekateri so ga imenovali “doctor illuminatus” – razsvetljeni učitelj, drugi spet “doctor phantasticus” – fantastični učitelj. Sam je to dobro vedel in je v neki pesmi takole zapisal: “Nisem imel niti enega prijatelja, ki bi me prijateljsko sprejel,kakor samo tebe, Gospod, samega – za katerega sem delal in se boril ter s katerim stojim in padem. Tu na zemlji pa je vse kakor zastrto. Ničesar več ne vidim, ne slišim, niti najmanjšega odmeva tolažbe ni.”
Pa vseeno je, navkljub takšnemu duševnemu razpoloženju, navkljub nerazumevanju, navkljub križem, Rajmond Lullus vztrajal, tako ob Gospodu Jezusu, kot v svojih idealih. V svojem spevu Cant de Ramon ponosno poje: “Našel sem novo znamenje, po katerem se bo prepoznala resnica, laž pa bo izgorela do temeljev, spreobrnila bo deželo muslimanov pa tudi Jude in Tatare, to se bo zgodilo po znamenju, ki mi je bilo dano po Gospodu.” Rajmond Lullus, ta veliki zaljubljenec v Jezusa Kristusa, je svojo ljubezen do Njega zapečatil z mučeniško smrtjo.
Leta 1316 se je odrekel kraljevem varnostnem spremstvu in odšel iz Tunisa v Bugijo v severni Afriki. Tja je bilo kristjanom z grožnjo smrtne kazni prepovedano vstopiti. Rajmond je bil kamenjan, vendar ni takoj umrl. To se je zgodilo šele na ladji na odprtem morju ko se je napol mrtev vračal domov v svojo rodno Mallorco. Papeži so odobrili, da se ga lahko imenuje in časti kot blaženega.
Vir
Sin katalonskega viteza je bil v službi na dvoru kralja Jakoba I., bil je prvi vzgojitelj njegovega sina Jakoba II. Leta 1256 se je poročil z Blanko, imela sta dva sina. Ko je spoznal frančiškane se je navdušil nad njihovim načinom življenja. Leta 1263 se mu je prikazal Kristus, zato se je odločil postati tretjerednik. Zasebno je študiral arabščino, filozofijo, medicino in teologijo. S povezovanjem različnih znanosti je skušal dokazati Božji obstoj. Dosegel je mistično kontemplacijo Boga in to izrazil s simboli, liki in števili (krožnica, trikotnik..) Trdil je, da njegovo znanje pripada ljudstvu, zato je mnogo pisal: teologijo in filozofijo, slovnico in mistiko, astronomijo in logiko. Pisal je v materinem jeziku in ne v latinščini, kakor je bilo v tistem času v navadi. Njegova poezija je najlepša v katalonščini. Pisal je tudi v arabščini, da bi se približal muslimanom. Tako je želel zediniti krščansko, judovsko in muslimansko vero. Središče vsega mu je bil razum. Tako je nameraval spreobračati druge. Imenovali so ga “doctor illuminatus” in “doctor phantasticus”.
Leta 1270 je ustanovil samostan Miramar z misijonsko šolo za manjše brate, ki jih je mislil poslati med muslimane. Leta 1312 je bil na zboru v Vienni. Dosegel je, da se je na nekaterih univerzah poučevala arabščina in kaldejščina. Opravil je mnogo misijonskih potovanj. Ko je potoval skozi severno Afriko, ga je napadla drhal in ga kamenjala. Za posledicami je umrl, ko se je vračal na Mallorco.
Leta 1376 je papež Gregor IX. obsodil in sežgal njegove spise. Nemški kardinal Nikolaj Kuzanski (1401-1464) pa je zbral njegova dela in tako omogočil njihovo širjenje. Gottfrid Wilhelm Leibnitz je leta 1700 po njegovih predlogah naredil stroj za računanje. Med matematiki velja njegov “ars magna” za prvi računalnik na svetu. Programer podjetja “Siemens” je prevedel Lullusova pravila v današnji računalniški jezik in funkcionirajo”
Vir
Na morju nasproti otoku Majórki, blaženi Rajmúnd Lul, redovnik in mučenec iz Tretjega reda svetega Frančiška. Kot mož izrednega znanja in razsvetljenega nauka, je ustanovil bratske pogovore s Saraceni za pospeševanje Kristusovega Evangelija.
Vir