Rodil se je leta 1210 v Piacenzi; umrl pa leta 1276 v Arezzu.
Tedaldo (Teobald) Visconti je bil izbran za papeža po dveh letih in pol izpraznjenosti svetega sedeža. Poskušal je vzpostaviti edinost z Vzhodno Cerkvijo. Na koncilu v Lyonu mu je uspela edinost z grško pravoslavno Cerkvijo, vendar le za kratko obdobje. Zaman je poskušal navdušiti za križarske vojne. Evropski vladarji so bili preveč zasedeni z borbo za oblast.
Vir
Teobald je že kot diakon opravljal vrsto pomembnih in odgovornih služb v Cerkvi. Najprej je bil tajnik in pravni svetovalec kardinala Pecorara, kasneje pa je postal arhidiakon v Liègeu. Vmes je bil poslan v Anglijo, moral pa je oznanjati tudi križarsko vojsko in voditi križarje v Sveto deželo. Tu je navezal pomembne diplomatske odnose s Tatari, ki so ga ves čas, tudi kot papeža, spoštovali in mu zaupali. Na poti v Sveto deželo ga je dosegla novica o izvolitvi. V Rimu so ga morali najprej posvetiti v mašnika in škofa in ga nato kronali za papeža. Naporna služba v težkih časih mu je hitro izčrpala moči, saj je bil že na koncilu v Lyonu telesno precej opešan, umrl pa je za vročico, ko se je iz Lyona vračal v Rim.
Ime: Njegovo krstno ime je Teobald, kot papež si je privzel ime Gregor. Ime Theobold je sestavljeno iz staronemških besed beud »ljudstvo« in bald »drzen, neustrašen«.
Rodil se je okoli leta 1210 v mestu Piacenza v Italiji, umrl pa 10. januarja 1276 v Arezzu, prav tako v Italiji.
Družina: Družina Visconti iz Piacenze ni bila v sorodu z mogočnimi Viscontiji v Milanu, bila pa je kljub temu dovolj bogata in ugledna in je slovela po tem, da je dala Cerkvi več zaslužnih mož in žena. Njegov oče je bil Hubert, brat pa Oto, nadškof v Milanu.
Sodobniki: sv. Bonaventura in sv. Tomaž Akvinski, kardinal Pecorara, cesar Friderik II., francoski kralj sv. Ludvik IX., cesar Rudolf Habsburški.
Konklave: Konklave v Viterbu, na katerem so ga izvolili, je trajal tri leta in velja za najdaljše zasedanje v zgodovini Cerkve. Obubožani meščani so morali odkriti streho dvorane in kardinale dobesedno izstradati, da so izvolili novega papeža.
Izvolitev: Za papeža so ga izvolili 1. septembra 1271, na sedežu sv. Petra je ostal slabih pet let, do smrti. Bil je 184. papež po vrsti.
Predhodnik: Klemen IV. (1265–1268), naslednik: bl. Inocenc X. (1276).
Zavetnik: Nima posebnega patronata.
Kreposti: Bil je moder in potrpežljiv ter iskren in vztrajen graditelj miru in edinosti v Cerkvi. Bil je mož velike vere, ljubitelj ubožcev, srčno dober in usmiljen, ves goreč za božje reči.
Dejavnost: Za program svojega pontifikata si je zastavil zedinjenje grške Cerkve z Rimom, osvoboditev Svete dežele in prenovo Cerkve.
Dela: V času papeževanja je sklical vesoljni cerkveni zbor v Lyonu, na katerem je bil sprejet nov reformni odlok o volitvah papežev, vsaj formalno doseženo zedinjenje Cerkva in sklep, da se v Palestino poda nova križarska vojska.
Upodobitve: Na redkih upodobitvah nima kakšnih posebnih, značilnih atributov, po katerih bi ga prepoznali. Prikazujejo ga v papeških oblačilih s tiaro na glavi.
Grob: Pokopan je v katedrali sv. Donata v Arezzu.
Beatifikacija: Papež Klemen XI. je 8. julija 1713 potrdil njegovo češčenje in mu priznal naslov blaženi.
Goduje: 10. januarja, prej 9. januarja.
Geslo: »Moj korak se je trdno držal Tvojih stezá« (Ps 16,5).
Vir
V Arezzu [arecu] (v Etrúriji), smrt blaženega papeža Gregorja X., ki je bil izvoljen na Petrov sedež iz arhidiakona v Liegu. Na vse načine je pospeševal združitev z Grki in sklical ekumenski vesoljni zbor v Lyonu, da bi uskladil razdeljenost kristjanov in da bi pridobil Sveto deželo. († 10. januar 1276)
Vir
Bilo je v začetku leta 1271 in skušali so najti naslednika papeža Klementa IV., ki je umrl 29. novembra 1268. Kardinali, ki so se več kot dve leti zbirali v konklavu v Viterbu, se niso mogli dogovoriti zaradi navzkrižnega veta, ki sta ga vložili angevinska (Francija) in švabska (Nemčija) dinastija, ki sta se takrat nameravali potegovati za Apeninski polotok. Pritisk oblastnikov v Viterbu se je izkazal za zaman, tako da je bil potreben nekakšen ljudski upor, zaradi katerega so kardinalom odrekli hrano in podrli streho palače.
Nobeden od papeških kardinalov ni bil všeč nobeni od frakcij, vendar je zamisel velikega frančiškanskega doktorja svetega Bonaventure dopuščala kanček upanja: „Postavimo za papeža nekoga, ki ni kardinal. Tako je bil 1. septembra 1271 na papeški prestol izvoljen Tedaldo Visconti. Rodil se je leta 1210 v Piacenzi, ni bil niti duhovnik, čeprav je imel dostojanstvo arhidiakona v Liègeu in je bil tajnik kardinalov ter izkušen diplomat. V času izvolitve je bil v Palestini kot kaplan križarjev, kjer so ga dosegli glasniki in mu sporočili osupljivo novico: „Postavili so te za papeža, moraš priti v Rim! Šele 27. marca naslednjega leta je bil v Rimu posvečen v škofa in kronan za papeža ter je prevzel ime Gregor X.
Njegov ambiciozni program je bil osvoboditev Svete dežele, namesto da bi postal žrtev bojev med frakcijami, in v to je zavezal kristjane Vzhoda in Zahoda, ki so jih že stoletja razdvajale ločitve. Da bi ponovno sestavil delitve med kristjani in dosegel ta ambiciozni cilj, je sklical drugi ekumenski koncil v Lyonu, ki so se ga udeležili tudi pravoslavni predstavniki. Papež Gregor X. je za teologa izbral svetega Tomaža Akvinskega, ki je umrl pred prihodom, in svetega Bonaventuro iz Bagnoregia, ki je umrl v Lyonu.
Ponovna združitev Cerkva je bila določena, vendar se v praksi ni uresničila. V teoriji je bila predvidena nova križarska vojna, ki pa se tudi ni uresničila. Papež bi se je rad udeležil tudi sam, vendar je 10. januarja 1276 umrl blizu Arezza na povratku v Rim, takrat že utrujen in bolan.
Bil je človek velikih neizpolnjenih podvigov, vendar pa je v Liègu, Lyonu, Piacenzi in Arezzu spontano razcvetel ljudski kult, ki ga je Klement XI. leta 1713 razglasil za blaženega. Njegove relikvije še vedno počivajo v katedrali v Arezzu.
IT
Blaženi Gregor X., rojen kot Tebaldo Visconti, je bil 184. rimski škof in italijanski papež od leta 1271 do svoje smrti. Tebaldo Visconti je prejel le manjše redove, imel je kanonijo v Lyonu in arhidiakonat v Liègu. Nasledil je Klementa IV., potem ko je bil papeški prestol zaradi nesoglasij med kardinali, ki so se zbrali v Viterbu, da bi izvolili novega papeža, skoraj tri leta prazen. Prebivalci Viterba, naveličani zamud pri teh volitvah, so kardinale zaprli v papeško palačo (clausi cum clave) in od tistega dne so vsa srečanja Svetega kolegija za izvolitev novega papeža dobila ime konklave.
Njegova izvolitev je potekala v Viterbu, medtem ko je bil skupaj z angleškim kraljem Edvardom I. udeležen v deveti križarski vojni v Akri. Tu je takoj po izvolitvi srečal Nikolaja, Mateja in Marka Pola, ki so bili na poti na Kitajsko. Po prihodu v Rim je bilo njegovo prvo dejanje sklic ekumenskega koncila, ki je leta 1274 potekal v Lyonu, kjer so razpravljali o vzhodni shizmi, stanju Svete dežele in zlorabah Katoliške cerkve.
Med vrnitvijo s koncila je 10. januarja 1276 umrl v Arezzu. Odgovoren je bil za bulo Ubi Periculum, ki je bila pozneje vključena v Zakonik kanonskega prava in še vedno ureja vse konklave za izvolitev papežev. Nasledil ga je papež Inocenc V.
Klement XI. ga je leta 1713 razglasil za blaženega in počiva v katedrali v Arezzu. Po njem se imenuje Inštitut za verske vede v Arezzu.
IT
Tedaldo Visconti, sin iz plemiške družine, je postal kanonik v baziliki Sant’Antonino – nekdanji katedrali – v domačem mestu. Leta 1236 je vstopil v službo kardinala Giacoma Pecorara, ki ga je leta 1239 vzel s seboj v Francijo. Po njegovi smrti leta 1244 je Tedaldo postal kanonik v katedrali Saint-Jean-Baptiste v Lyonu in od leta 1248 študiral v Parizu. Leta 1259 je postal arhidiakon v Liègeu, od koder je opravljal misije v Angliji.
Ko je bil Visconti v Sveti deželi na 7. križarski vojni, ga je zbor kardinalov v Viterbu leta 1271 izvolil za papeža; z izvolitvijo tega kompromisnega kandidata, ki je bila posledica vpliva Janeza Bonaventure, se je končalo dveinpolletno obdobje izpraznjenega Svetega sedeža. Po vrnitvi leta 1272 je bil posvečen v duhovnika in nato kronan kot Gregor X.
Po teh izkušnjah je Gregor izdal predpise za konklave papeških volitev. Na drugem koncilu v Lyonu leta 1274 si je prizadeval zaneti novo navdušenje za križarske pohode, vendar so bili za vladarje njegovega časa pomembnejši boji za oblast v Evropi. Da bi zagotovil križarske vojne, si je prizadeval za združitev z Vzhodno cerkvijo, kar mu je sprva uspelo z grško pravoslavno cerkvijo, vendar neuspešno. Zaradi skorajšnje smrti večinoma ni mogel uresničiti reformnih zamisli, ki jih je predstavil na koncilu.
Gregor je umrl v škofovski palači v Arezzu na povratni poti iz Lyona, potem ko se mu je zdravje vse bolj slabšalo. Mestu je zapustil trideset tisoč zlatih florintov, namenjenih za gradnjo nove katedrale, da bi ga lahko tam pokopali.
DE
Rodil se je leta 1210 v italijanskem mestu Piacenza. Kot arhidiakon v Liègeu je pridigal – kot se je izkazalo pozneje – na zadnji križarski vojni. Ko je bil 1. septembra 1271 na konklavu v Viterbu izvoljen za papeža, je bil še vedno v Palestini. Takrat še ni bil duhovnik. Od smrti prejšnjega papeža Klementa IV. (29. novembra 1268) so medtem minila že skoraj tri leta. Preden je bil izvoljen za papeža, je že imel stike z brati Polo. Ko je postal papež, ju je imenoval za svoja osebna odposlanca, preden sta se odpravila na pustolovsko potovanje na Daljni vzhod.
Leta 1274 je sklical drugi lyonski koncil, ki ga je pripravil sveti Bonaventura († 1274; praznik 15. julija). Na njem je bila dosežena sprava med vzhodno in zahodno cerkvijo. Ta je trajala le kratek čas. V odloku Ubi periculum je določil pravila za izbiro papeža. Medtem ni nehal vztrajati pri potrebi po križarskih pohodih v Sveto deželo.
Nasledil ga je Inocenc V. († 1276; praznik 22. junija). Beatificiran je bil leta 1713.
NL
Papež Gregor X. je bil 184. papež Katoliške cerkve in deseti, ki je uporabljal ime Gregor. Mnogi ga poznajo po predpisih, ki jih je uvedel in jih Cerkev še vedno uporablja, ter po njegovi beatifikaciji v poznejših letih.
Zgodnje življenje
Preden je postal papež Gregor X., je mož, ki je prevzel to ime, živel v Piacenzi v Italiji. Rodil se je okoli leta 1210, starši pa so mu dali ime Teobaldo. Teobaldo je bil član družine Visconti, ki je dolga leta živela v mestu. Zaradi družinskih povezav je bil v stiku s cistercijansko družino in pozneje s kardinalom Giacomom, ki je bil škof.
Ta povezava mu je pomagala prodreti in pridobiti podporo samostana, ki ga je imenoval za opata. Teobaldo se je zbližal s kardinalom in pogosto potoval z njim. Kardinal ga je pošiljal tudi na samostojna potovanja v Nemčijo in Francijo, kar mu je pomagalo pridobiti priznanje drugih škofov.
Papeška izvolitev
Ko je papež Klemen IV. umrl, so bili škofje v zadregi, koga naj izberejo za papeža. Leta 1268 so se sestali na papeških volitvah in začeli predlagati imena. Pred Klementom IV. je služilo še več drugih mož, vendar so običajno vladali le kratek čas. Ker se niso mogli odločiti, so volitve trajale skoraj tri leta in privedle do vzpona antipapeža. Teobaldo je položaj večkrat zavrnil, saj je želel še naprej sodelovati s kardinalom, vendar je po kardinalovi smrti položaj končno sprejel.
Drugi lionski koncil
Zgodovinarji papežu Gregorju X. priznavajo predvsem nadzor nad drugim lyonskim koncilom. To je bila konvencija, katere namen je bil združiti vzhodno in zahodno cerkev. Med koncilom so se papež in škofje sestali z bizantinskim cesarjem Mihaelom VIII. Pogovarjali so se o začetku nove križarske vojne in spremembah v Cerkvi. Prisotni so se strinjali, da bodo papeži med prihodnjimi volitvami ostali na kraju samem, dokler ne bodo sprejeli odločitve o odstranitvi Alfonza X. s cesarskega prestola.
Smrt
Drugi lyonski koncil se je začel leta 1271, ko je papež prišel v Rim, vendar se je nadaljeval več let in ga zadržal daleč od domačega kraja. Papež Gregor X. je med zadnjimi dnevi koncila zbolel in v naslednjih dneh so se mu simptomi poslabšali. Imel je hernijo, ki mu je povzročala bolečine, zato je svoje spremljevalce večkrat prosil, naj se na potovanju ustavijo in mu omogočijo počitek. Papež je prišel v Vienne in več drugih mest, preden je 10. januarja 1276 v Arezzu umrl zaradi visoke vročine. Njegovo telo so nato pokopali v katedrali v Arezzu. Papež Klemen XI. je leta 1713 poskrbel za beatifikacijo papeža Gregorja X. Zdaj je zavetnik cerkve, v kateri leži njegovo truplo, in sodelavcev frančiškanskega reda.
Kratka dejstva o papežu Gregorju X.:
Rodil se je v Piacenzi v Italiji, v delu Svetega rimskega cesarstva.
V zgodnjih letih je bil znan kot Teobaldo in se je rodil okoli leta 1210.
Papež je umrl 10. januarja 1276.
Umrl je naravne smrti zaradi hernije in vročine.
Njegov papeški mandat se je začel 1. septembra 1271.
Papeževanje papeža Gregorja X. se je končalo 10. januarja 1276.
Naslednik na papeškem prestolu je bil papež Inocenc V.
Zanimivosti o papežu Gregorju X.:
Papeške volitve, na katerih je bil na koncu izbran Teobaldo, so bile najdaljše v zgodovini Katoliške cerkve.
Papež Gregor X. je Cerkvi vladal štiri leta in 131 dni.
V času svojega papeževanja je Gregor X. začel kanonizacijo kralja Ludvika IX. Izdal je listino, s katero je kralja imenoval božji služabnik.
Burt Lancaster in Gabriel Byrne sta v preteklih letih v različnih televizijskih oddajah upodobila papeža Gregorja X. Lancaster je papeža igral v miniseriji iz leta 1982. Byrne je Gregorja X. igral v Netflixovi seriji Marco Polo.
Bodoči papež je srečal resničnega Marca Pola, ko je v sedemdesetih letih 12. stoletja potoval v Mongolijo. Polo je bil takrat šele najstnik.
V Katoliški cerkvi je papež Gregor X. blaženi svetnik s praznikom 10. januarja.
EN