blaženi Zeffirino Gimenez Malla – tretjerednik in mučenec

1Blaženi Zeffirino Gimenez Malla je bil romskega porekla. rojen je bil v Španiji leta 1861. Mineva 150 let od njegovega rojstva in 75 let od njegove mučeniške smrti. Blaženi Zeffirin je bil vedno zvest Gospodu, kar ga je naredilo za resničnega pričevalca vere in ljubezni. V vsaki osebi in v vsakem dogodku je odkrival Božjo prisotnost. Bil je zvest svojemu poreklu, zgodovini in identiteti, hkrati pa se je njegova globoka vera izražala v  vsakodnevni udeležbi pri sv. maši in molitvi rožnega venca. Bil je član frančiškovega tretjega reda. Prav rožni venec, ki ga je vedno nosil s seboj, je bil razlog, da so ga v času španske državljanske vojne zaprli, ker se je postavil v bran nekemu duhovniku. Vse do smrti ni dovolil, da bi mu rožni venec vzeli iz rok, tako, da so ga ustrelili z molitvijo na ustih in rožnim vencem v rokah.
Vir

V Rimu so predstavili avdio knjigo o življenju prvega romskega blaženega Zeffirina Jimeneza Malle. Audio knjiga z naslovom Ne boste me videli umreti je plod skupnega dela italijanske Karitas, fundacije Migrantes in Evropskega centra za človeške vire. Ne boste me videli umreti pripoveduje življenjsko zgodbo Roma Zeffirina Jimeneza Malle, ki je živel v 19. stoletju v Španiji in bil med državljansko vojno ustreljen, ker se je postavil v bran nekemu duhovniku. Bil je član Frančiškovega tretjega reda, redno se je udeleževal svete maše in gojil pobožnost do Device Marije, kar se je videlo v njegovi nenehni molitvi rožnega venca. Njegovo življenje je bilo polno negotovih dogodkov, a vedno zaznamovano z držo, ki je izhajala iz preproste in jasne krščanske vere ter osvetljevala vsak njegov korak, še posebej v odnosu do ubogih in trpečih. V vsaki osebi je videl brata, vrednega ljubezni, ter si prizadeval za mir in slogo. Zeffirino Jimenez Malla je bil leta 1997 razglašen za blaženega in zavetnika Romov.
Vir

»Izkazoval je izjemno krščansko vdanost v trenutkih trpljenja. Nikoli ni bilo slišati, da bi se pritoževal zaradi te ali one nesreče ali zaradi ekonomskih reči. Njegov edini odziv je bil: je že Bog tako hotel; naj bo slavljeno ime Gospodovo… Zlahka si od njega dobil denar, če je videl, da si v kaki potrebi, nikoli pa ga nisi mogel odvrniti od pravičnega ravnanja. Bil je nadvse pošten mož, hkrati pa je bil nadvse skromen … « (iz pričevanj)
Ime: Zeferino je portugalska oblika rimskega imena Zephyrinus, izhaja pa iz grškega imena Zephyros, ki je bil grški bog »zahodnega vetra«.
Vzdevek: El Pelé.
Rojen: Avgusta leta 1861. Krščen je bil 26. avgusta 1861 v naselju Frago.
Kraj rojstva: Eno izmed šotorišč v Benaventu de Segria v španski Kataloniji.
Umrl: V noči na 9. avgust 1936.
Kraj smrti: Mestece Barbastro na vzhodnem delu pokrajine Huesce v Aragoniji.
Rodbina: Oče Janez Jimenez, imenovan Tichs, in njegova žena Jožefa Malla, oba cigana, sta imela pet otrok. Poleg prvorojenca Zefirina še dečka Enriqueja, ki pa je umrl še kot otrok, in dve deklici: Chiveco in Encarnación. Čez leta se je rodil še deček Felipe, ki so ga klicali El Menino, Revček. Zanj je moral namesto očeta in matere skrbeti Zefirin kot glava družine.
Otroštvo: Zefirin, podobno kot drugi cigani-nomadi, ni hodil v šolo, skupaj z domačimi se je selil iz kraja v kraj. Naučil se je pletenja košar in nekaj molitvic v katalonščini. V skladu s tradicijo je postal mešetar z živino.
Družina: Dvajsetleten se je po ciganskih običajih poročil s Terezo Jimenez Castro. V zakonu nista imela otrok, skrbela pa sta Zefirinovo družino in Terezijino nečakinjo Pepito, ki sta jo posvojila.
Ustalitev: Sprva se je tudi Zefirino selil z družino in kupčeval po vaseh in mestih, nato pa se je leta 1898 ustalil, ko je v četrti San Hipolito v Barbastru kupil hišo. S kupčijami se je iz siromaka povzpel v premožneža, vendar je vedno velikodušno pomagal tudi drugim.
Poroka: Pelé in Tereza sta se cerkveno poročila 9. januarja 1912 v cerkvi sv. Lovrenca v Leridi. Bila sta med prvimi cigani, ki sta svoj zakon uredila tudi pred Bogom in ob tem prejela tudi druge zakramente.
Kreposti: Pelé je bil velik prijatelj otrok; zbiral jih je ob sebi in jim pripovedoval svetopisemske zgodbe. Bil je zvest prijatelj, velik dobrotnik in zagovornik sprave. Vsakdan je hodil k sveti maši, pogosto opravljal spoved, častil Jezusa v evharistiji in molil rožni venec.
Ugled: S svojo poštenostjo, čutom za pravičnost, pobožnostjo in dobrodelnostjo si je pridobil veliko spoštovanje med vsemi sloji tedanje družbe. Bil je član več bratovščin, frančiškanski tretjerednik in član Vincencijeve konference.
Mučeništvo: Zefirin je postal žrtev krvave revolucije, ki je v Španiji preganjala in pobijala številne duhovnike in verne laike. Dovolj je bilo, da se je zavzel za prijetega duhovnika in imel v žepu rožni venec. Pol meseca je preživel v zaporu, nato pa bil ustreljen na pokopališču v Barbastru in pokopan v skupni grob.
Zavetnik: Ciganov, nomadov.
Upodobitve: Upodabljajo ga v škofovskem ornatu, s knjigo, pa tudi drugimi atributi: s sulico, mečem, kijem ali sekiro; z veslom, odsekano glavo v rokah; z orlom, ki brani njegovo truplo, z gobavcem, ki uhaja hudiču iz ust.
Beatifikacija: 4. maja 1997 ga je papež sv. Janez Pavel II. kot prvega cigana razglasil za blaženega.
Vir

Ravno tam, blaženi Zefirín Giménez Malla [himénes malja], mučenec, po rodu cigan. Zavzemal se je za mir in slogo med svojim ljudstvom in sosedi, dokler v istem preganjanju ni branil nekega duhovnika na poti, vlečenega od vojaštva, vrženega v ječo in slednjič peljanega na pokopališče. Ko je držal rožni venec v rokah, je umorjen s svinčenkami, dovršil zemeljsko romanje.
Vir