Marijino ime je eno najbolj pogostih, najbolj razširjenih, najbolj znanih in najbolj čaščenih imen na tem svetu in v večnosti. Nič čudnega, da se to čuti na vsakem koraku. Nobeno ime nima toliko različnih oblik, ki izvirajo prav iz imena MARIJA in to ne le pri nas Slovencih, ampak več ali manj tudi pri drugih narodih.
Latinska beseda MARIA izvira iz hebrejske-ga imena MIRJAM, kar pomeni “tisto, ki jo Bog ljubi”. Poleg te razlage, ki je najbolj verjetna, imamo okrog šestdeset različnih prevodov. Med najpogostejšimi pomeni so še: Gospa, vzvišena, morska zvezda in vodnica. Veda, ki razlaga in govori o Marijinem imenu, o njeni vlogi in delu se imenuje MARIOLOGIJA. Ta je najbolj razvita pri nas katoličanih in pri pravoslavnih bratih, ki najbolj častimo Jezusovo in našo nebeško Mater.
Iz spoštovanja do Marijine in Jožefove svetosti sprva niso uporabljali njunih imen. V srednjem veku so nosile ime Marija najprej le bogate potomke plemiških družin. Šele v 15. stoletju se je ime množično razširilo.
Kot smo že rekli, izvira ogromno oblik prav iz imena Marija. Razni narodi imajo različne izpeljanke. V angleških deželah najdemo obliko Mary, v nemških Marika, v francoskih Marion, v ruskih Mara ali Maša. Da so zaradi pogoste uporabe laže ločevali to osnov-no ime, so začeli vezati nanj tudi druga imena, po dve ali celo tri imena skupaj, iz katerih so včasih nastale izpeljanke v skrajšani obliki. Tako imamo imena kot: Anamarija, Marijana, MarieLouise, Marisa, Marlene. Se danes mnoge sestre redovnice nosijo pred svojim Marijino ime.
Ogromno je krajev in tudi rastlin, ki se nanašajo na to tako pogosto uporabljeno ime. Najbolj znana cvetlica, ki je vezana na Marijo Devico, je gotovo šmarnica.
Prav v vsaki cerkvi je vsaj en oltar posvečen Mariji in zvonovi vseh cerkva zvonijo trikrat na dan, da počastijo učlovečenje božjega Sina pod Marijinim srcem. Najbolj pogost kratek vzklik v molitvi je Jezus – Marija. Pomislimo tudi na najbolj znane cerkve po svetu, med katerimi so številne posvečene Mariji. Ali niso skoraj vse te najlepše?
Posebno poglavje bi zaslužila besedila v pesmih in vsi veseli napevi, s katerimi častimo Jezusovo in našo Mater. Po mnenju mnogih vernikov (posebno slovenskih) so prav Marijine pesmi najlepše, najveselejše in najbolj povezane z ljudsko tradicijo. Kaj bi mi Slovenci brez Marijinih pesmi in brez litanij z odpevi? Saj ni Marijinega praznika ali romanja brez teh pobožnosti.
Upravičeno je Marija sama, kot bi hotela napovedati to svoje čaščenje po vsem svetu, vzkliknila ob srečanju s svojo teto Elizabeto: “Odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.” Res se je to zgodilo in Marijino ime je torej med najpogosteje uporabljenimi.
Žal je v svetu in pri nas vedno več ljudi, ki Marijinemu imenu dodajajo razne neprimerne, grde in za sveto ime kar krute besede. Po eni strani je to ime najbolj iskano v molitvi in v klicih za pomoč ali v Marijino slavo, po drugi strani pa je najbolj žaljeno in zasramovano. Varujmo se onečaščenja Marijinega imena! Naš domač pregovor pravi: Kdor Marijino ime preklinja, z njegovega doma sreča izginja.
Žarko Škerlj, Najlepša roža sveta, Šmarnice, Trst, Mladika, 2002
Vir
Najsvetejše Ime blažene Device Marije, ko je na ta dan neizrekljiva ljubezen Božje Matere do presvetega Otroka postavljena pred oči vernikov in se pobožno kliče kot Mati Odrešenika.
Vir
Poseben praznik v čast Marijinemu imenu so najprej (leta 1513) uvedli v Španiji. V zahvalo za zmago krščanske vojske pod poveljstvom poljskega kralja Jana Sobieskega nad Turki, ki so ogrožali evropsko celino, v bitki pred Dunajem 12. septembra 1683, je tedanji papež Inocenc XI. zapovedal praznik za vso Cerkev. Dolgo so ga obhajali na nedeljo po malem šmarnu – prazniku Marijinega rojstva (8. septembra), papež Pij X. pa ga je prestavil na 12. september.
»Ime je kakor podoba,« piše France Ušeničnik. »Podobo Matere božje krasimo s cvetjem in prižigamo lučko pred Njo, ki nam jo podoba predstavlja. Prav zato pa častimo tudi ime Marijino: izgovarjamo ga s spoštovanjem, kličemo ga z zaupanjem, slavimo ga v pesmih, ker nas to ime, kakor podoba, spominja na našo Mater in Kraljico. In nobena podoba nam o naši nebeški Materi ne more toliko lepega povedati, kakor nam pove pomenljivo ime Marija.
Marija je grška in latinska oblika za hebrejsko Mirjam; to ime je bilo pri Judih v stari zavezi zelo pogosto: priljubilo se jim je, ker ga je nosila sestra Mojzesa, modrega narodnega voditelja in rešitelja iz egiptovske sužnosti. Ime Marija je najbolj razširjeno žensko ime po vseh deželah sveta s krščanskim izročilom in sicer po zaslugi največje in najlepše med ženami – Jezusove in naše Matere Marije. Tudi na Slovenskem je to ime na prvem mestu: leta 1980 je bilo, kot pove Janez Keber v svoji knjigi Leksikon imen, pri nas 146.184 oseb s tem imenom.
V prvih krščanskih časih so verniki iz spoštovanja do Jezusove Matere deklicam le redko dajali ime Marija, v srednjem veku je veljalo skoraj za greh dajati to ime, v novejši dobi pa se je ime Marija silno razširilo. Obstajajo neštete oblike.
O Mariji govori posebna veja bogoslovne znanosti, ki se ji pravi mariologija (t. j. nauk o Mariji), tisti, ki se z njo ukvarjajo, pa so mariologi. Le–ti navajajo tudi razne etimološke razlage o pomenu imena Marija. Mnogi strokovnjaki za stare vzhodne jezike trdijo, da Marija oziroma Mirjam prihaja od ‘meri’, kar v egiptovskem jeziku pomeni ‘ljubljen(a)’, in od ‘iam’, kar je isto kot Jahve – Mirjam je torej ‘od Jahveja ljubljena’ oziroma ‘božja ljubljenka’ in v tem pomenu ime zelo ustreza Jezusovi materi. Francoski svetopisemski strokovnjak Lagrange opozarja, da je iskanju pomena nekega imena treba paziti ne toliko na znanstveno etimologijo (nauk o izvoru in pomenu besede), kakor na smisel, ki so ga starši in sorodniki pripisovali kakšni besedi, ko so otroku dajali ime.
V tem pogledu moramo glede pomena imena Marija razlikovati staro in novejšo dobo. V stari dobi so Hebrejci ime Mirjam spravljali v zvezo s hebrejskim izrazom ‘videti, gledati’ in Mojzesovo sestro, prerokinjo Mirjam, so označevali s tem imenom kot ’tisto, ki stori, da vidimo’, ‘razsvetljevalko’. Božja Mati Marija je dejansko “tista, ki stori, da vidimo”, ‘razsvetljevalka’ naših duš, obenem voditeljica našega življenja in v tem smislu ‘morska zvezda’, kar naj bi ime Mirjam tudi pomenilo. V novejši dobi (ob Jezusovem času) so Judje govorili aramejsko, zato so iskali pomen imena Mirjam v aramejskem jeziku. Ime Mirjam so izgovarjali kot Mariam, kar je bilo lahko spravljati v zvezo z deblom, ki pomeni ‘gospa’ (Francozi Mariji pravijo Notre Dame – Naša Gospa). Tretji pomen pa navajajo razlagalci kumranskih rokopisov: ime Mirjam po tej razlagi pomeni ‘vzvišena’.
Profesor Anton Strle, slovenski mariolog, pregled o pomenu imena Marija končuje takole: »Skupno imamo nekako 60 poskusov, kako razložiti ime Marija. S tem je na neki način nakazana nedosegljiva in neizčrpna veličina Odrešenikove matere in družice.«
Vir
Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.