blaženi Janez Pavel I. (Albino Luciani) – papež

blaženi Janez Pavel I. (Albino Luciani) - papežJanez Pavel I. se je kot Albino Luciani rodil 17. oktobra 1912 v kraju Forno di Canale, danes je to Canale d’Agordo, ki leži v Benečiji na severovzhodu Italije v škofiji Belluno. Njegov pontifikat je trajal le 33 dni. Za papeža je bil izvoljen 26. avgusta 1978, umrl pa je 28. septembra 1978 v vatikanski apostolski palači. Postopek za beatifikacijo Božjega služabnika je trajal kar 43 let. Dekret o priznanem čudežu, ki je bil odobren 13. oktobra 2021 in je odprl vrata za beatifikacijo, se nanaša na ozdravitev brazilske deklice z nevrološko boleznijo, ki je po mnenju zdravnikov bila neozdravljiva. Janeza Pavla I. bo za blaženega razglasil papež Frančišek, in sicer 4. septembra 2022 v vatikanski baziliki svetega Petra.

Vir

blaženi Alojzij (Luigi) Monza – duhovnik

Luigi (Alojzij) MonzaLuigija Monza (1898–1954) so za časa fašizma v Italiji zaprli. Leta 1937 je ustanovil svetni inštitut malih apostolov usmiljenja, skupnost posvečenih sester, ki si prizadeva vcepiti v družbo, po zaobljubah in apostolski službi, usmiljenost, lastno prvim kristjanom. V svetu je prav posebej prepoznavna po ustanovi Naša družina, v okviru katere se sestre v raznih državah po svetu posvečajo duševno prizadetim otrokom.
Vir

»Srce, ki prebiva v Gospodu, je vedno napolnjeno z veseljem. Ljubezen je tista, ki vse majhno spremeni v veliko. Sodobni svet išče svetost, ki je zgrajena na ljubezni. Izvir našega veselja je ljubezen. Ljubiti je lepo in radostno. Duša ne potrebuje veliko stvari, ampak zgolj tisto, kar lahko seže do srca in podarja življenje. Veselje brez Boga je bolečina.«

Ime: Izhaja iz latinskega imena Aloisius, ki je latinizirana oblika germanskega imena Alwis, zloženega iz starovisokonemških besed al »vse« in wisi »pameten, razumen«. Nekateri pa razlagajo, da ima ime enak izvor kot Ludwig (hlut »slaven« in wig »boj«).
Rojen: 22. junija 1898.
Kraj rojstva: Cislago blizu Vareseja na severu Italije.
Umrl: 29. septembra 1954.
Kraj smrti: Lecco, prav tako na severu Italije.
Družina: Rodil se je v preprosti kmečki družini. Oče Jožef in mati Alojzija sta imela šest otrok, Alojzij je bil predzadnji. Ob rojstvu je bil zelo šibak, zato so ga takoj nesli h krstu.
Mladost: Šolanje v domačem kraju je prekinil v tretjem razredu, nato pa začel delati kot čevljarski vajenec, a se je ob tem sam učil. Septembra 1913 se je, trinajstleten, vpisal na salezijanski inštitut v Penango, Monferrato in tu z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo v enem letu naredil kar dva letnika. Sledilo je šolanje v kolegiju Villoresi v Monzi in nato v Saronnu, študij teologije pa je končal v semenišču v Milanu.
Posvečenje: V duhovnika milanske škofije je bil posvečen 19. septembra 1925.
Prva leta: Po posvečenju je bil nastavljen na župnijo Vedano Olona, kjer je bil zadolžen za pastoralo mladih in moškega oratorija.
Zapor: Že od vsega začetka je bil »trn v peti« fašistični oblasti, ki ga je leta 1928 po krivem obdolžila, da je načrtoval atentat na lokalno oblast. Štiri mesece je bil zaprt, nato pa »izgnan« iz Vedana.
Delovanje: Leta 1928 je bil dodeljen v pomoč na župnijo Rožnovenske Matere Božje v Saronnu, kjer se je prav tako ukvarjal predvsem z mladino in zanje razvil številne aktivnosti. Leta 1936 so ga premestili za župnika v Lecco, kjer je razvil še drugo obliko pastorale in se začel posvečati bolnim, revnim, po krivici obsojenim in preganjanim.
Skupnost: Leta 1937 je ustanovil ženski svetni inštitut »Malih apostolov usmiljenja«. Skrbi za izobraževanje in usposabljanje, socialno in zdravstveno pomoč invalidom in prizadetim, zlasti otro­kom. Znane so zlasti po ustanovi Naša družina, v okviru katere se sestre v raznih državah po svetu posvečajo duševno prizadetim otrokom.
Danes: Mali apostoli so se razširili od Italije do Sudana, Brazilije, Ekvadorja, Kitajske, Maroka in Palestine.
Zavetnik: Svojega inštituta Malih apostolov usmiljenja.
Upodobitve: Na fotografijah vidimo duhovnika srednji let v talarju s kolarjem, visokega čela, z očali in prijaznim pogledom.
Goduje: 29. septembra.
Beatifikacija: Papež Benedikt XVI. ga je 30. aprila 2006 razglasil za blaženega.
Vir

sveta Lioba (Ljubica) – devica in redovnica

LiobaPri Mainzu (v Renániji, v Avstráziji), sveta Léoba, devica, sorodnica svetega Bonifacija, ki je bila poklicana iz Anglije v Nemčijo in bila predstojnica v samostanu pri Tauferbischofsheimu [taufrbišofshajmu], kjer je vodila Božje služabnice po poti popolnosti z besedo in zgledom.
Sveta Lioba, po naše Ljubica, redovnica in devica goduje 28.septembra
Vir

sveta Eustohija – devica

Žena, ki bi jo prištevali med znanstvenice, je skoraj vse svoje življenje preživela v krogu dveh ljubljenih oseb: matere sv. Pavle, pod vodstvom katere je živela svoje deviško in Bogu posvečeno življenje, ter sv. Hieronima, ob katerem je kot učenka rasla in zorela v njegovo najtesnejšo sodelavko in prisrčno prijateljico. Pisma, ki ji jih je pisal, kažejo, da je to njuno prijateljstvo temeljilo v ljubezni do Kristusa in se hranilo z besedami Svetega pisma. Iz ljubezni do božje besede se je naučila jezikov, da jo je lahko prebirala v izvirnikih in pomagala sv. Hieronimu pri njegovem znanstvenem delu.
Ime: Ime Evstohija (njeno drugo ime je Julija) bi lahko izpeljali iz grškega imena Eustahios, ki je sestavljeno iz besed eu »dobro, prav, srečno, lepo« in stahys »klas, sad, zarod, otrok«.
Rodila se je okoli leta 369 v Rimu v Italiji, umrla pa 28. septembra 1eta 419 ali 420 v Betlehemu v Palestini.
Družina: Pripadala je staremu rimskemu plemstvu iz rodbine Scipionov in Grakhov. Bila je hči sv. Pavle in senatorja Toksotija. Imela je tri sestre: Blazilijo, Paulino in Rufino ter brata Toksotija.
Zavetnica: nima posebnega patronata.
Poslanstvo: Pod vodstvom svoje matere Pavle in vdove Marcele je Bogu zaobljubila devištvo. V Marcelini hiši sta prebirali Sveto pismo in pod vodstvom svetega Hieronima študirali svete knjige. S Hieronimom jo je vezalo pristno prijateljstvo, z njim je šla tudi v Betlehem in mu pomagala pri pisanju spisov k raznim svetopisemskim knjigam. Hieronim ji je posvetil obširno razlago k Izaiju ter na njeno pobudo napisal razlago k preroku Ezekijelu.
Kreposti: K njenim krepostim lahko najprej prištejemo znanje grščine, latinščine in hebrejščine – jezike, v katerih je prebirala in študirala svetopisemske knjige in pomagala Hieronimu. Sveto pismo pa je tako vzljubila, da se ga je učila na pamet, saj je bil Kristus resnično ljubljenec njenega srca. Po materini smrti, pa so jo odlikovala tudi dobra dela do revežev in pomoči potrebnih.
Upodobitve: Upodabljajo jo v redovni obleki, običajno skupaj z materjo, velikokrat tudi s svetim Hieronimom v živahnem pogovoru.
Goduje: 28. septembra.

Misel: »Nenadna smrt svete in častitljive device Evstohije me je hudo prizadela. Skoraj vse moje življenje je spremenila ta smrt, zakaj mnogih načrtov, ki sem jih še imel, zdaj ne morem več uresničiti …« (sv. Hieronim)
Vir

V Betlehemu (v Judeji), spomin svete Evstóhije, device, ki je s sveto Pavlo, svojo materjo odpotovala iz mesta Rim h Gospodovim jaslicam, da ji ne bi manjkal nasvet učitelja svetega Hieronima in se tam preselila h Gospodu, blesteča od slavnih zaslug.
Vir

sveti Lovrenc de Manila Ruiz in tovariši – laik in mučenci

sveti Lovrenc de Manila Ruiz in tovariši - mučenciV Nagasaki-ju (na Japonskem) sveti Lovrenc de Maníla Ruiz in petnajst tovarišev, mučencev, ki so nekateri kot duhovniki, drugi redovniki ali laiki, ko so oznanjali krščansko vero po Filipinskih otokih, na Taiwanu in Japonskih otokih, so po ukazu najvišjega vodja Tokugawa Yemitsu dopolnili iz ljubezni do Kristusa mučeništvo na različne dni, toda slavijo se na isti dan.
Vir