Svete može, ki so ustanovili red servitov ali služabnikov Device Marije, častimo pod skupnim imenom Sedmeri sveti ustanovitelji servitov. Pod tem imenom jih je papež Leon XIII. leta 1888 prištel med svetnike. Ti sveti možje so bili firenški meščani in trgovci. Po legendi naj bi se imenovali: Bonfilij, Jernej, Janez, Benedikt, Gerardin, Rikover in Aleksij.
Ko je v 13. stoletju Bog poklical te može, so bili hudi časi. Rimskonemški cesar Friderik II. se je vojskoval zoper Cerkev in papeža in evropski svet se je razcepil v dva tabora. Zlasti v Italiji je divjala po vseh večjih mestih vojna med papeževimi (gvelfi) in cesarjevimi privrženci (gibelini). Tedaj se je v Firencah združilo nekaj pobožnih meščanov, med njimi tudi naših sedem svetnikov, v bratovščino v čast božji Materi. Na praznik Marijinega vnebovzetja leta 1233 so ti možje prav goreče molili. Kar se jim je zazdelo, da slišijo povabilo preblažene Device, naj se odpovedo plemstvu in bogastvu ter se posvete edino Kristusovi službi. Za nasvet so vprašali škofa, nato pa brez odloga razdelili revežem svoje veliko premoženje in oblekli siromašno obleko.
Na mali šmaren istega leta so se umaknili na malo pristavo nedaleč od mesta. Ko so potem od hiše do hiše prosili miloščine, so jih začeli klicati otroci: »Glejte, služabniki Marije Device, služabniki Marije Device!« Zato jih imenujemo kratko »servite« po latinski besedi »servi«, kar pomeni po slovensko »služabniki«.
Njihov zgled je bil za someščane, predvsem imenitne in bogate, živo pričevanje za veljavnost in učinkovitost evangelija.
Spominjamo se jih 17. februarja.
Vir
Sedem svetih ustanoviteljev Reda servitov, namreč: Bonfílij, Jernej, Janez, Benedikt, Gerardín, Rikóver in Aléksij, ki so bili prej trgovci v Firencah. Po skupnem sklepu so se izročili blaženi Mariji pri gori Senarium in ustanovili red po pravilu svetega Avguština. Spominjamo se jih istega dne, v katerem je njihov predstojnik, Aleksij, umrl kot stoletnik.
Vir