Rodila se je 23. aprila leta 1464, umrla pa leta 1505, v Bourgesu.
Bila je hči kralja Ludvike XI. Oče jo je preziral zaradi nelepega videza. Pri 12-tih letih se je bila primorana poročiti s 14-letnim sorodnikom Ludvika Orleanskega, ki je leta 1498 postal francoski kralj Ludvik XII. Od papeža Aleksandra VI. je dosegel ničnost zakona in preselil Ivano v Bourges. Tam je leta 1500 ob podpori Frančiška Pavelskega ustanovila red francoskih anuncijatinj. Papež je red potrdil leta 1503. Tudi sama je vstopila v red in izrekla zaobljube. Živela je v strogem odrekanju.
Njene kosti so počivale v Bourgesu, v času reformacije so bile zažgane. Za svetnico jo je razglasil papež Pij XII. leta 1950.
Goduje 4. februarja, ponekod 14. februarja.
Vir
Sveta Ivana Francoska je zelo zgovorna priča, da tudi ljudem kraljevega rodu ni bilo v življenju vedno postlano »z rožicami«. Zaradi telesne hibe so jo zapostavljali in prezirali starši, pa tudi mož, s katerim so jo zaradi politične koristi poročili že pri dvanajstih letih, je ni maral. A Ivane to ni potrlo ali zagrenilo, saj si je vse življenje prizadevala služiti le Bogu in bližnjemu. Tako se je lepota, za katero je bila na zunaj »prikrajšana«, v toliko večji meri razodevala in cvetela v njenem bogatem in plemenitem srcu.
Ime: Izhaja iz hebrejskega Jehohanan, Johanan, kar pomeni: »Jahve, Bog je milostljiv«.
Rodila se je 23. aprila 1464 v kraju Nogent-le-Roy v Franciji, umrla pa 4. februarja 1505 v Bourgesu prav tako v Franciji.
Družina: Ivana je bila druga hči francoskega kralja Ludvika XI. in njegove druge žene Charlotte Savojske. Njena preživela brat in sestra sta bila Charles VIII. in Anna. Poročili so jo z bratrancem Ludvikom Orleanskim (Ludvik XII.), a samo zato, da bi njen mož dosegel pravico nasledstva. Ko je postal kralj, pa je poskrbel, da je papež njun zakon razglasil za neveljaven.
Preizkušnje: Ivana je bila od rojstva grdega obraza in grbasta, zato je oče ves čas z njo grdo ravnal, pa tudi mož, čeprav sta bila poročena 22 let, jo je preziral.
Skupnost: S pomočjo frančiškana bl. Gabrijela Marija je leta 1500 v Bourgesu ustanovila red francoskih anunciantk, red Oznanjenja Device Marije, ki ga je 15. februarja 1501 potrdil papež Aleksander VI. Zraven svoje palače je zgradila samostan, ki ga je imenovala »samostan deseterih kreposti«. Sama je naredila zaobljube leta 1503. Glavna naloga reda je bila posnemanje Marijinih kreposti in dobrodelnost.
Kreposti: Imela je veliko umskih darov in lepih duševnih lastnosti, bila je polna zaupanja v božjo ljubezen in Marijino priprošnjo. Ves čas je živela svetniško, posebej se je odlikovala v delih ljubezni do bližnjega.
10 Marijinih čistost, preudarnost, ponižnost, zvestoba, pobožnost, vdanost, uboštvo, potrpežljivost, usmiljenost, sočutnost.
Zavetnica: Bourgesa.
Upodobitve: Največkrat je upodobljena v sivi redovniški obleki s črno tančico; včasih nosi čez to še hermelin ali bogato izvezeno ogrinjalo. Večinoma deli miloščino. Njeni atributi so: krona, košara kruha in čaša vina, križ in rožni venec. Upodabljajo jo tudi, kako drži za roko Jezusa, ki ji nosi košaro.
Grob: Njen grob, na katerem se je zgodilo veliko uslišanj, so leta 1562 uničili hugenoti, ko so sežgali njene kosti. Številne cerkve po škofiji Bourges pa imajo njene posmrtne maske.
Beatifikacija: Za blaženo jo je 18. junija 1742 razglasil papež Benedikt XIV., za svetnico pa 28. maja 1950 Pij XII.
Goduje: 4. februarja.
Vir
V Bourges-u [Búržu] (v Aquitániji), sveta Ivana Valois [valuá], ki se je kot kraljica Francije, po izjavi ničnosti zakonske zveze s kraljem Ludvikom XII., zatekla k Bogu, častila z izredno pobožnostjo križ in ustanovila Red Presvetega oznanjenja blažene Marije Device.
Vir