»Občudovanje njene osebnosti naj postane posnemanje njenih kreposti in njenega apostolata, predvsem pa naj poživi izkušnjo duhovnih vaj, kot nepogrešljivega zdravila za dobro duhovno zdravje in radosten apostolski zagon laikov, posvečenih oseb in duhovnikov.« Te besede se nanašajo na ‘mamo Antulo’, posvečeno laikinjo, ki je bila danes v Argentini, v svojem rojstnem mestu Santiago del Estero, razglašena za sveto. Izrekel jih je kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, ki se je beatifikacije udeležil kot predstavnik svetega očeta.
Dom duhovnih vaj v Buenos Airesu
Marija Antonija de Paz y Figueroa se je rodila leta 1730. Pri petnajstih letih, ko je že poznala misijonarje Družbe Jezusove, je svoje življenje posvetila Bogu in privzela ime Marija Antonija svetega Jožefa. Skupaj z drugimi dekleti se je posvečala molitvi, pokori in apostolatu. Otroke je učila katekizma in revnim razdeljevala miloščino. Leta 1767, po izgonu jezuitov iz Argentine in celotne Latinske Amerike, je v njenem življenju prišlo do odločilnega preobrata. Začutila je navdih, da postane apostolka duhovnih vaj. Sprva je delo jezuitov nadaljevala v Santiagu del Estero in okolici, nato je odšla v Buenos Aires. Tu je leta 1780 odprla prvi dom za duhovne vaje. Vse od začetka je bil naval vernikov izjemen. Kot primer kardinal Amato pove, da sta se komaj eno leto po odprtju doma duhovnih vaj udeležila perujski podkralj Manuel Guirior in njegova soproga. Leta 1785 je nova sveta v Buenos Airesu ustanovila skupnost (beaterio), z namenom, da bi le-ta nadaljevala njeno delo. Septembra istega leta je papež Pij VI. odločil, da vsi, ki se udeležijo duhovnih vaj, prejmejo popolni odpustek. Apostolat Marije Antonije, ki je bila med ljudmi poznana pod imenom ‘mama Antula’, se je leta 1791 tako razširil v Urugvaju. Tudi tam so bili rezultati presenetljivi, naval vernikov je presegel vsa pričakovanja. Nova sveta je izčrpana zaradi naporov in težko bolna umrla 7. marca 1799 v Buenos Airesu. Stara je bila 69 let.
Preprosta in učinkovita metoda
»Metoda te romarice dobrega je bila preprosta in učinkovita,« zatrjuje prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov. Ko je prišla v neko mesto, je cerkvene predstojnike prosila za dovoljenje, da organizira duhovne vaje. Nato je poiskala primeren prostor, kjer sta bila zagotovljena prenočišče in hrana, tako da udeleženci niso imeli druge skrbi kakor za svojo dušo. Priče dogajanja so enoglasno potrdile, da jim ni manjkalo prav ničesar. Zatem je ‘mama Antula’ povabila modre in zgledne duhovnike – večinoma mercedarije in dominikance, pa tudi škofijske duhovnike – da so pridigali in vernike razvnemali za dobro življenje v skladu z evangelijem.
Tako je nova sveta hodila iz mesta v mesto, prosila je za miloščino, da je duhovne vaje udeležencem lahko nudila zastonj, zaupala je edinole v Božjo previdnost. Na ta način se je duhovna prenova, ki jo je spodbudila, razširila od Santiaga del Estero do Jujuya, Tucumána, Catamarce, La Rioje in vse do Córdobe. Znano je, da se je v Córdobi na začetku leta 1778, duhovnih vaj v treh mesecih in pol udeležilo tri tisoč oseb.
V njej je ponovno oživel duh sv. Ignacija
»V osnovi tega neutrudnega apostolata je notranje življenje, ki ga hrani velika vera v Boga in v njegovo previdnost. Marija Antonija je bila zaljubljena v Jezusa Kristusa in je globoko ljubila evharistijo.« Posebno pobožnost je gojila do Jezusa Otroka, ki ga je ljubkovalno imenovala ‘Manuelito’. Njemu se je izročala, kadar je potrebovala drva, živila ali denar. Svoje sodelavce je spodbujala, naj jih ne skrbi, saj bo za vse poskrbel Manuelito. Njemu je pripisovala tudi preoblikovanje navad in številna spreobrnjenja. Kakor zaključuje kardinal Amato, se je zdelo, da je »v njej ponovno oživel duh sv. Ignacija«. Še danes jo imajo mnogi »za močno žensko, ki je pod praporom Loyole zagotovila Kristusu velik del Južne Amerike«.
Vir
Mama Antula, argentinska posvečena laikinja, bo razglašena za svetnico
Papež Frančišek je pooblastil Dikasterij za zadeve svetnikov, da objavi dekret o priznanju čudeža na priprošnjo Argentinke Marije Antonije od svetega Jožefa, ki je širila ignacijanske duhovne vaje ter ustanovila več hiš, kjer so te lahko potekale, med drugim tudi Dom duhovnih vaj v Buenos Airesu.
Antonia de Paz y Figueroa, bolj znana kot Mama Antula, se je rodila leta 1730 v Silipici v Santiagu del Estero v premožni družini. Prejela je dobro versko, duhovno in kulturno vzgojo ter se že v mladosti srečala z ignacijansko duhovnostjo. Pri petnajstih letih, ko je že poznala jezuitske misijonarje, je svoje življenje posvetila Bogu in privzela ime Marija Antonija od svetega Jožefa. Skupaj z drugimi dekleti se je posvečala molitvi, pokori in apostolatu. Otroke je učila verouk ter skrbela za bolne in revne. Leta 1767, ko so bili jezuiti izgnani iz Argentine in celotne Latinske Amerike, je v njenem življenju prišlo do odločilnega preobrata: nadaljevala je z apostolatom duhovnih vaj ter kmalu s soglasjem svojega spovednika in škofa v Santiagu del Estero odprla dom duhovnih vaj, leta 1780 pa tudi v Buenos Airesu. Veliko je potovala, širila ignacijansko duhovnost in ustanavljala nove hiše za duhovne vaje. Želja, da bi »šla tja, kjer Boga ne poznajo«, jo je vodila tudi v Urugvaj, v mesti Montevideo in Colonia del Sacramento. Umrla je 7. marca 1799, stara 69 let. Ocenjujejo, da je v času njenega življenja ignacijanske duhovne vaje opravilo okoli 80.000 ljudi. Za blaženo je bila razglašena 27. avgusta 2016.
Čudež, ki je bil odločilen za njeno kanonizacijo, se je zgodil v Argentini. Gre za ozdravitev moškega, ki je bil zaradi »ishemične možganske kapi s hemoragičnim infarktom na več področjih, globoke kome, septičnega šoka in večorganske odpovedi« sprejet v bolnišnico v mestu Santa Fe. Napovedi zdravnikov niso bile spodbudne, zaradi nepopravljive poškodbe možganov skoraj ni bilo možnosti, da bi lahko Claudio živel normalno življenje. Družina, prijatelji in mnogi drugi so molili zanj na priprošnjo svete Marije Antonije od svetega Jožefa. Čez nekaj dni so opazili bistveno izboljšanje, po nekaj mesecih fizioterapije pa je Claudio ponovno postal neodvisen in samostojen ter je lahko normalno opravljal običajna dela.
Vir
»Občudovanje njene osebnosti naj postane posnemanje njenih kreposti in njenega apostolata, predvsem pa naj poživi izkušnjo duhovnih vaj kot nepogrešljivega zdravila za dobro duhovno zdravje in radosten apostolski zagon laikov, posvečenih oseb in duhovnikov … V bistvu njenega neutrudnega apostolata je notranje življenje, ki ga hrani velika vera v Boga in v njegovo previdnost. Marija Antonija je bila zaljubljena v Jezusa Kristusa in je globoko ljubila evharistijo.« (kardinal Angelo Amato)
Ime: Maria, hebrejsko Mirjam, ima veliko razlag: »tista, ki jo ljubi Bog«, »razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«. Antonija pa izhaja iz latinskega imena Antonius, ki je rodovno ime znane rimske rodbine.
Redovno ime: Marija Antonija sv. Jožefa.
Rojena: Leta 1730 (točen datum ni znan).
Kraj rojstva: Mestece Villa Silípica, mestu blizu Santiaga del Estero v Argentini.
Umrla: 6. marca 1799.
Kraj smrti: Mesto Buenos Aires v Argentini.
Družina: Izvirala je iz slavne družine vladarjev in osvajalcev. Očetu je bilo ime Frančišek Solano de Paz y Figueroa, materi pa Andreja Ibánez del Castrillo. Doma je prejela odlično in vsestransko izobrazbo: intelektualno in versko, morala pa se je naučiti tudi domačih opravil in ženskih del.
Značaj: Poleg telesne lepote je bila obdarjena tudi z živim in prodornim razumom, trdno in podjetno voljo, odprtim in prijaznim srcem, globokim občutkom odgovornosti ter veliko sposobnostjo razumevanja ljudske duše in njenih resničnih potreb.
Poslanstvo: Pri petnajstih letih je svoje življenje posvetila Bogu. Skupaj z drugimi dekleti se je posvečala molitvi, pokori in apostolatu. Otroke je učila katekizma in revnim razdeljevala miloščino.
Preobrat: Ko so leta 1767 iz Latinske Amerike izgnali vse jezuite, je ob tem začutila navdih, da na nek način nadaljuje njihovo delo in »popravi izgubo«.
Duhovne vaje: Začela je z apostolatom duhovnih vaj, sprva v Santiagu del Estero in okolici, nato je odšla v Buenos Aires in druge kraje. Bosa, oblečena kot jezuit, s križem, oslom in vozom, ki ga je sama vlekla, je kot božja romarica bosa prepotovala stotine kilometrov po severni Argentini ter spodbujala, organizirala in izvajala duhovne vaje. V dvajsetih letih njenega delovanja je tako duhovne vaje opravilo več kot 100 tisoč ljudi. Leta 1795 je začela graditi »Sveto hišo za duhovne vaje«, ki je danes nacionalni spomenik.
Skupnost: Leta 1785 je v Buenos Airesu ustanovila skupnost Hčera božjega Odrešenika, da bi nadaljevala njeno delo.
Zavetnica: Hčera božjega Odrešenika in poslovnih žensk.
Beatifikacija: Papež Frančišek jo je 27. avgusta 2016 razglasil za blaženo.
Goduje: 7. marca.
Vir
Bl. Maria Antonia de Paz y Figueroa, bolj znana po redovnem imenu Marija Antonija od sv. Jožefa, se je rodila leta 1730 v mestecu Villa Silípica v Argentini. Izvirala je iz slavne družine vladarjev in osvajalcev. Doma je prejela odlično vsestransko izobrazbo: intelektualno in versko, morala pa se je naučiti tudi domačih opravil.
Lepotica razumnega srca
Poleg telesne lepote je bila obdarjena tudi s prodornim razumom, trdno voljo, odprtim srcem, občutkom za odgovornost in veliko sposobnostjo razumevanja ljudske duše in njenih potreb. Že kot najstnica se je srečala z ignacijansko duhovnostjo in pri petnajstih letih svoje življenje posvetila Bogu. S še drugimi dekleti se je posvečala molitvi, pokori in apostolatu. Otroke je učila verouk ter skrbela za revne in bolne.
Duhovne vaje v vsako vas!
Ko so leta 1767 iz Latinske Amerike izgnali vse jezuite, je začutila navdih, naj na nek način nadaljuje njihovo delo in »popravi izgubo«. Začela je z apostolatom duhovnih vaj. Bosa, oblečena kot jezuit, s križem, oslom in vozom, ki ga je sama vlekla, je kot romarica bosa prepotovala stotine kilometrov po severni Argentini ter spodbujala, organizirala in izvajala duhovne vaje. Želja iti »tja, kjer Boga ne poznajo«, jo je vodila tudi v Urugvaj. Pripadniki indijanskega plemena Kečua so ji nadeli vzdevek Mama Antula.
V dvajsetih letih njenega delovanja je duhovne vaje opravilo okrog 100 tisoč ljudi! Ustanovila je več domov duhovnih vaj, tudi »Sveto hišo za duhovne vaje«, ki je danes narodni spomenik. Njen ugled naj bi bil tolikšen, da se je škof v Buenos Airesu nihče ni mogel biti posvečen v duhovnika, ne da bi prej šel skozi njeno hišo duhovnih vaj.
Zavetnica poslovnih žensk
Leta 1785 je v Buenos Airesu ustanovila skupnost Hčera božjega Odrešenika, da bi nadaljevala njeno delo. Umrla je 6. marca 1799 v Buenos Airesu. Papež Frančišek jo je leta 2016 razglasil za blaženo in postala je zavetnica skupnosti Hčera božjega Odrešenika ter poslovnih žensk. Njen god obhajamo 7. marca.
Izprosila čudež
Čudež, ki je bil odločilen za njeno jutrišnjo kanonizacijo, se je zgodil v Argentini. Gre za ozdravitev moškega, ki je bil zaradi ishemične možganske kapi s hemoragičnim infarktom na več področjih, globoke kome, septičnega šoka in večorganske odpovedi sprejet v bolnišnico v mestu Santa Fe. Empirični dokazi, zbrani po bolnikovi hospitalizaciji v enoti intenzivne nege v komi, kažejo na resnost njegovega stanja.
Napovedi zdravnikov niso bile spodbudne: zaradi nepopravljive poškodbe možganov skoraj ni bilo možnosti, da bi lahko Claudio še kdaj živel normalno življenje. Družina, prijatelji in mnogi drugi so molili zanj na priprošnjo blažene Marije Antonije od svetega Jožefa. Čez nekaj dni so opazili bistveno izboljšanje. Učinki možganske kapi so se nerazložljivo spremenili! Po nekaj mesecih fizioterapije je Claudio ponovno postal samostojen in je lahko zopet normalno opravljal običajna dela.
Prva argentinska svetnica
Jutrišnje kanonizacije se še posebej veselijo Argentinci. Mama Antula je namreč prva svetnica, ki se je rodila in umrla na današnjih argentinskih tleh. Poleg tega jo nekateri imenujejo ustanoviteljico argentinskega naroda. Ne zaradi politične dejavnosti, temveč zaradi njenega neutrudnega oznanjevanja evangelija, ki je pustil pečat v verski in kulturni identiteti Argentincev.
Argentinski škof Santiago Olivera, postulator v postopku kanonizacije bl. Mame Antule, je dejal, da jih razglasitev Mame Antule za svetnico spominja na »veličino strastnega življenja za oznanjevanje evangelija, ki spreminja, ter tako s preoblikovanjem src in življenj preoblikuje naše družine, našo družbo, našo ljubljeno domovino.«
Kar je nepogrešljivo za vse
Kardinal Angelo Amato, ki je bil v času njene beatifikacije prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, je katoličanom položil na srce, naj se od Mame Antule učimo pomena duhovnih vaj, njen zgled pa naj nas navdihuje za veselo oznanjevanje: »Občudovanje njene osebnosti naj postane posnemanje njenih kreposti in njenega apostolata, predvsem pa naj poživi izkušnjo duhovnih vaj kot nepogrešljivega zdravila za dobro duhovno zdravje in radosten apostolski zagon laikov, posvečenih oseb in duhovnikov.«
Vir