Marija Goretti, preprosto in skromno kmečko dekle, je morala že zgodaj okusiti vso težo boja za preživetje. Ker se v domačem kraju niso mogli preživeti z majhno kmetijo, se je družina preselila v Potinsko močvirje južno od Rima, kjer so lahko v zakup vzeli več zemlje. Oče je kmalu zbolel za mrzlico in umrl, tako da je morala Marija, čeprav še otrok, poprijeti za vsa kmečka in hišna opravila. Bila je zelo razumno in bistro dekle, vedno se je v molitvi zatekala po božjo pomoč in zaupala v njegovo varstvo. Posebno nepopustljiva je bila v odporu zoper greh. To jo je na koncu pripeljalo tudi do zgodnje mučeniške smrti. Alessandru Sereneliju, ki jo je hotel posiliti, se je odločno upirala in ga svarila, da je to greh, zaradi katerega bo prišel v pekel. A je svojemu morilcu že na smrtni postelji vse odpustila in mu kasneje izprosila milost spreobrnjenja.
Ime: Marija je latinska oblika hebrejskega imena Mirjam. Razlag imena je ogromno, najbolj sprejemljive pa so: »tista, ki jo ljubi Bog«, »razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«.
Rodila se je 16. oktobra 1890 v Corinaldu pri Anconi v Italiji, umrla pa 6. julija 1902 v kraju Ferriere di Conca, prav tako v Italiji.
Družina: Očetu je bilo ime Alojzij, materi pa Assunta (Marija). V družini je bilo šest otrok, Marija je bila najstarejša. Oče je imel v Corinaldu manjše posestvo, a so se kmalu preselili na večje v Ferriere di Conca blizu mesta Nettuno.
Kreposti: Marija je bila vseskozi vzorno dekle. Zaradi skrbi za mlajše otroke in dela v gospodinjstvu je zgodaj telesno in umsko dozorela. Bila je srčno pobožna in versko razgledana, tako da je že kmalu smela prejeti prvo obhajilo. Bila je skromna, pozorna in odgovorna; zaradi sposobnosti in spretnosti so jo ljudje imenovali »angelski otrok« in jo postavljali za zgled.
Mučeništvo: Marijo je Alessandro Serenelli, 19-leten sosedov sin, čigar družina je živela skupaj z Marijino (njena mati je kuhala za obe družini), večkrat nadlegoval in jo fizično ogrožal. Marija ga je vselej odločno zavrnila in zbežala. Usodnega dne pa se mu ni mogla upreti – našel jo je samo in jo s silo zvlekel k sebi, da bi jo posilil. Ker se mu ni pustila, jo je v besu osemnajstkrat zabodel. Rane so bile tako hude, da jim je naslednji dan podlegla.
Upodobitve: Na slikah in upodobitvah vidimo mlado dekle v preprosti, največkrat beli obleki z dolgimi, razpuščenimi lasmi. Njen atribut so lilije, redko tudi nož (s katerim je bila umorjena).
Beatifikacija: Papež Pij XII. jo je za blaženo razglasil 27. aprila 1947, za svetnico pa 24. junija 1950. Pri razglasitvi za svetnico je bila njena mati Assunta navzoča na Trgu sv. Petra, skupaj s polmilijonsko množico ljudi.
Grob: Pokopana je v veličastni cerkvi Marije milosti in sv. Marije Goretti v mestu Nettuno.
Pri nas: Sv. Mariji Goretti je pri nas posvečena župnijska kapela v Bistrici pri Tržiču. V slovenščini je izšel tudi njen življenjepis z naslovom »Lilija nad močvirjem«.
Goduje: 6. julija.
Misel: »Seveda mu odpuščam. V nebesih bom prosila za njegovo spreobrnitev. Zaradi Jezusa, ki je odpustil spokorjenemu razbojniku, ga hočem tudi jaz imeti v nebesih blizu sebe.«
Nebeški oče, na priprošnjo sv. Marije Goretti, mi nakloni pripravljenost, da odpustim vsem.
Splet: www.mariagoretti.org
Vir
Imena: Marija, Maria, Mia, Mija, Micika, Micka, Maša, Maca, Mica, Manica, Manca, Marika, Maruša, Maruška, Mara, Mare, Maja, Manja, Mariška, Marlena, Manja, Meri, Mimi, Mimica, Mimka, Mirjana, Mirjam, Rija, Mariela, Marlis, Marij
Marija Goretti je najmlajša svetnica po letih. Na njen grob v cerkvi S. Maria delle Grazie e S. Maria Goretti v pristaniškem mestu Nettuno prihaja veliko vernikov. Pri enajstih letih je umrla zaradi poškodb, ki ji jih je prizadel neki mladenič. Papež Pij XII. jo je na trgu sv. Petra v Rimu 24. junija 1950 razglasil za svetnico. Razglasitvi je prisostvovala tudi njena mati.
Marija se je rodila 16. oktobra 1890 v Corinaldu in bila najstarejša od petih otrok, ker pa starši niso mogli pridelati dovolj hrane, so se preselili v vasico blizu Nettuna. Po enem letu je zaradi malarije umrl oče, mati je delala na poljih, Marija pa je skrbela za otroke. Alessandro, šestnajstletni sin nekega zakupnika je nadlegoval Marijo, ta pa je o teh dogodkih molčala, da ne bi obremenjevala matere. 5. julij 1902 je Alessandro poskušal Marijo posiliti. Poskušala se je braniti, vendar je imel Alessandro v rokah nož, s katerim jo je štirinajstkrat zabodel. V bolnici je umrla naslednji dan.
Alessandra so obsodili na trideset let prisilnega dela. Sprva ni obžaloval svojega dejanja, čez nekaj let pa se mu je prikazala Marija in mu dala cvetje. Po tem se je spreobrnil in vstopil v kapucinski red, ko so ga leta 1928 predčasno izpustili.
Vir
Pri Nettunu (v Láciju, v Italiji), sveta Marija Goretti, devica in mučenka, ki je preživela trdo otroštvo, pomagala materi pri gospodinjstvu in marljivo molila. Pri dvanajstih letih se je branila proti napadalcu čistosti. Bila je prebodena z bodalom.
Vir
Marija Goretti je bila rojena 16. oktobra 1890 v Italiji in je bila najstarejša od šestih otrok. Živeli so na kmečkem posestvu, a je v družino kmalu zarezala težka preizkušnja. Oče je umrl, ko je bila Marija še otrok, zato je morala na kmetiji prevzeti veliko dela.
Zaradi tega je kmalu dozorela, bila je srčna, zgledna in odgovorna. Vedno je rada zaupala v Božjo pomoč. Sosedje so jo imenovali kar angelski otrok.
V isti hiši, kjer je živela Marijina družina, je živel še neki vdovec Serenelli, ki je imel sina Alessandra. Alessandro je bil mlad fant, ki ni znal obvladovati svojih nagonov. Vsak dan si je ogledoval Marijo, kako odrašča in se spreminja v lepo dekle. Večkrat jo je skušal pripraviti do tega, da se mu vda, Marija pa ga je vsakokrat odločno zavrnila.
Alessandro jo je neprestano nadlegoval in ogrožal. Tako je prišel usodni dan, 5. julij 1902, ko je Alessando Marijo našel na samem in jo s silo zvlekel k sebi, da bi jo posilil. Ker se mu ni pustila in se mu je upirala, jo je v navalu besa kar 18-krat zabodel.
Sosedje so slišali njene krike in so ranjeno deklico odpeljali v bolnišnico, kjer je naslednji dan umrla. Še v nezavesti je ponavljala: “Nikar, Alessandro! To je greh! Prišel boš v pekel!”
V svoji čistosti mu je na smrtni postelji vse odpustila in mu pozneje iz nebes izprosila milost spreobrnjenja. Serenellija so obsodili na 30 let ječe.
V pismu, ki ga je zapustil, je zapisal: “Ko se oziram nazaj, moram priznati, da sem v mladosti ubral napačno pot, pot zla, ki me je pripeljala v nesrečo. Tako sem potem zagrešil tisti zločin, a še vedno mi v ušesih odmevajo Marijine besede.”
Marija je pokopana v veličastni cerkvi Marije milosti, ki se po njej imenuje tudi cerkev sv. Marije Goretti v mestu Nettuno. Njen god obhajamo 6. julija.
Ko je bila razglašena za svetnico (to je bilo 24. junija 1950), je bila prisotna tudi njena mama Assunta. Tam pa je bil tudi Alessandro Serenelli, Marijin morilec, ki je mamo Assunto prosil odpuščanja.
Marija Goretti je zavetnica mladih deklet, žrtev posilstva, mladine na splošno in tudi priprošnjica proti revščini. Največkrat je upodobljena kot mlado dekle v preprosti beli obleki, z dolgimi razpuščenimi lasmi. Njen prepoznavni znak so lilije, včasih pa tudi nož, s katerim je bila umorjena.
Župnija Tržič – Bistrica, župnija Svete Marije Goretti
To je edina župnija v Sloveniji, ki je posvečena sv. Mariji Goretti. Kot so zapisali na spletni strani, je Viktor Zakrajšek, prvi župnik te župnije, svojo odločitev utemeljil z naslednjimi razlogi:
“Sveta Marija Goretti je svetnica našega časa. Živela je v skromnih razmerah, a je vse težave premagovala z junaško veselostjo, delavnostjo in ljubeznijo do matere ter do bratov in sester, zato naj bo priprošnjica vsem mladim družinam, ki se trudijo za vsakdanji kruh. Predvsem pa naj bo kot mučenka čistosti v današnji ‘poplavi spolnosti’ postavljena za zgled naši mladini, da bi ohranila čistost srca, duše in telesa.”
Molitev k sveti Mariji Goretti
Sveta Marija Goretti, prosi za nas,
da bi kot ti imeli moč in pogum,
reči ne vsemu, kar nas vodi stran od Boga.
Prosi za nas Boga, da bi vztrajali
v čistosti telesa in srca.
Naj nam Gospod podari pravo ljubezen
do sebe in do bližnjega. Amen.
Vir
Nemški pisatelj Wilhelm Hünermann je slovenskim bralcem znan po svojih življenjepisnih romanih o raznih svetniških osebnostih. V slovenskem prevodu imamo tudi njegov roman o današnji svetnici Mariji Goretti, ki je umrla dvanajstletna, ko je branila svojo dekliško čast. Cerkev jo je razglasila za mučenko čistosti in jo mladim postavila za vzornico. Bistvo njenega svetništva povzema naslov Hünermannovega romana, ki se glasi Lilija nad močvirjem.
Marija Goretti je zadnja leta svojega kratkega življenja preživela na Pontinskem močvirju južno od Rima, kamor se je njena družina priselila iz kraja Corinaldo pri Anconi, kjer je Marija zagledala luč sveta 16. oktobra 1890. Tam so Gorettijevi imeli majhno posestvo, ki pa ni rodilo dovolj kruha za šest otrok. Leta 1899 so se preselili v okolico mesta Nettuno, kjer je oče vzel v zakup precej zemlje. Skupaj z vdovcem Serenellijem in njegovim sinom Aleksandrom so stanovali v isti hiši in mati Assunta Goretti je gospodinjila za obe družini. Že po enem letu je poglavarja Gorettijeve družine pobrala močvirska mrzlica in mati Assunta je morala namesto njega garati na polju, gospodinjska opravila pa je prevzela desetletna hči Marija, njuna prvorojenka. To srčno dobro dekletce je v trdih življenjski okoliščinah zgodaj dozorelo. Sosedje so govorili, da je ‘angelski otrok’ in so jo drugim postavljali za zgled.
Oče Serenelli se je vdajal pijači, njegov sin Aleksander pa je bil mladostnik, ki ni znal obvladovati svojih nagonov. Ko je dan za dnem opazoval ljubko malo gospodinjo Marijo Goretti, se je vnemalo njegovo poželenje. Sredi leta 1902 jo je dvakrat skušal pripraviti do tega, da se mu vda, Marija pa ga je odločno zavrnila: »Raje se dam ubiti, kot da bi storila kaj takega!« Moč je črpala iz svetega obhajila, ki ga je prejela tudi dva dni pred svojo smrtjo.
Usodnega 5. julija 1902 je Aleksander opoldne prišel domov in našel Marijo samo. Odvlekel jo je v spalnico. Ker se mu je upirala, jo je večkrat zabodel z nožem. Sosedje so slišali Marijine krike in so napadalca pregnali. Ranjeno deklico so peljali v bolnišnico v Nettuno, kjer je naslednji dan umrla. Še v nezavesti je v ponavljala: »Nikar, Aleksander! To je greh. Prišel boš v pekel« Serenellija so obsodili na trideset let ječe. Marija Goretti, njegova nedolžna žrtev, ki jo je on imenoval ‘moj angel varuh’, mu je izprosila milost iskrenega kesanja. Od leta 1939 je živel kot tretjerednik v kapucinskem samostanu v Macerati, kjer je 6. maja 1970 umrl. V pismu, ki ga je zapustil, je zapisal: »Ko se oziram nazaj, moram priznati, da sem v mladosti ubral napačno pot, pot zla, ki me je pripeljala v nesrečo. Tako sem potem zagrešil tisti zločin. Še vedno mi v ušesih odmevajo besede odpuščanja.«
Assunta Goretti je 24. junija 1950 doživela nesluteno srečo: bila je med polmilijonsko množico na Trgu svetega Petra v Rimu, ko je papež Pij XII. njeno hčerko Marijo razglasil za svetnico. Ob njej je bil tudi Aleksander Serenelli, ki je mater Assunto prosil odpuščanja. »V življenju skromne deklice,« je v svojem nagovoru ob tej slovesnosti dejal papež, »ki smo jo obdali z najvišjo častjo, moremo videti zgled, ki ni vreden samo nebes, ampak ga mora občudovati in častiti tudi naš čas. Družinski očetje in matere lahko spoznajo, kako naj vzgajajo otroke, ki jim jih je dal Bog, v svetosti in junaštvu in izpolnjevanju tega, kar zahteva katoliška vera.«
Vir
Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.