Srčna želja, da bi bila sprejeta v samostan frančiškanskih tretjerednic v domačem kraju, se je revni Krescenciji uresničila šele po posredovanju župana, ki je bil sicer protestant, a je za samostan marsikaj naredil. Sicer zelo priljubljena v domačem kraju pa se je prednici hudo zamerila, zato ji je grenila življenje, kadar je le mogla. Krescencija je to nekaj let mirno in vdano prenašala, dokler ni bila prednica odstavljena. Krescencija je bila v samostanu najprej vratarica, nato nekaj let učiteljica novink, nazadnje pa prednica. Samostan, v katerem je prej vladala precejšnja mlačnost, je pod njenim vodstvom zacvetel in doživel popolno duhovno prenovo. Vse življenje je bila šibkega zdravja, a močnega duha. Bolečine in trpljenje so jo spremljale od mladih let, tudi pred smrtjo je strašansko trpela, a je vseeno ob smrti tolažila jokajoče sestre.
Ime: Pri krstu je prejela ime Ana, ki v hebrejščini pomeni »ljubkost, milost«, v samostanu pa je prevzela ime Krescencija, ki izhaja iz latinske besede crescens »rastoč« (od tu naše ime Rastislav).
Rodila se je 20. oktobra 1682 v Kaufbeurenu v Allgäuu na Bavarskem, umrla pa 5. aprila 1744 v samostanu Maierhof v Kaufbeurenu.
Družina: Rodila se je kot sedmi izmed osmih otrok revnega tkalca Matije Hössa in Lucije Hörmann.
Skupnost: Frančiškov tretji red.
Zavetnica: Nima posebnega patronata.
Kreposti: Poleg globoke pobožnosti, vdanega sprejemanja božje volje in telesnega ter duševnega trpljenja je imela preroški dar in milost, da je lahko videla duševno stanje ljudi, čeprav jih ni še nikoli srečala.
Videnja: Tik pred redovno zaobljubo, 18. junija 1704, ji je bila v videnju razodeta milost mistične zaroke s Kristusom.
Čudež: Najbolj znan čudež je povezan s poškodovanim cedilom, s katerim ji je prednica ukazala, da mora črpati vodo iz samostanskega vodnjaka, cedilo pa je vodo čudežno držalo.
Preizkušnje: V samostanu je zaradi prednice, ki je ni marala, in nekaterih sester morala prestajati pravi pekel, ponižanja in telesne bolečine, a je vse brez besed prenašala. Poleg tega so jo vse življenje mučili hudi zoboboli in glavoboli, tako da je bil pogosto njen obraz strašno spačen od bolečin. Najhujše so bile demonske sile, ki so jo mučile in metale v zrak in ob zid, da je bila pogosto krvava, sestre pa so jo imele za čarovnico.
Upodobitve: Upodobljena je kot redovnica, pri sebi ima molitvenik in križ, saj je v samostanu vsa leta spala z velikim lesenim križem pod žimnico; njena atributa sta še cedilo in golob.
Goduje: 5. aprila.
Misel: »Pravzaprav je križ samo, če živimo brez križa.«
Vir
Rodila se je 20. oktobra leta 1682 v Kautbeurenu. Pri krstu je dobila ime Ana. Življenje je začela v krščanskem okolju. Z mamo je šla rada in pogosto v cerkev ter se zgodaj naučila molitev in vsebine obredov. Iz zgodnjega otroštva je znano tole njeno mistično srečanje.
Nekega dne je mama prinesla Ani par jabolk medtem, ko se je Ana igrala na travniku. Ana je bila nato sama. Nenadoma je opazila ob sebi fantka izjemne lepote. Ni vedela, da je to nebeški privid. Reče mu: “Pridi in jej z menoj!” Jezus ji odgovori: “Moj oče ima boljšo hrano. Sadovi njegovega vrta so slajši!” Deklica presenečeno vpraša: “Kdo pa je tvoj oče, kje stanuje, kako se piše in kako mu je ime?” Na ta vprašanja odgovori Božji deček z nasmehom: “Moj oče je gospodar raja, moje bivališče je nebeški Jeruzalem, imenujem se Jezus, moja mati pa je Marija..” Doživela je prvo zamaknjenje. Ko je prišla k sebi je bila v svoji postelji. Mama jo je prenesla misleč, da je deklica zaspala. Pri petih letih je prejela zakrament svete birme, pri sedmih pa je zaradi velike inteligence in pobožnosti smela zelo pobožno prejeti prvo sveto obhajilo. Kadar je šla v šolo ali v cerkev se je pogovarjala s svojim angelom varuhom. Že pri sedmih letih je položila obljubo svete čistosti. Od očeta se je naučila premišljevati Jezusovo trpljenje in smrt, medtem, ko se je po mami naučila pomagati revežem. Ko je premagala vse ovire, je vstopila v samostan Frančiškovih tretjerednic v Maierhofu. Zaradi posebnih fenomenov so se v samostanu zbali, da gre za čarovnico. Z dolgim in natančnim opazovanjem pa so ugotovili, da videnja in prikazovanja niso delo hudega duha. Šele leta 1714 se je njena usoda spremenila. V samostanu je bila najprej čistilka, nato kuharica, vratarica in na koncu učiteljica novink. Leta 1741 je bila celo izbrana za predstojnico. Prečiščena skozi mnoga trpljenja je postala velika pomočnica duš v vicah. Njeno celico so pogosto obiskovale duše iz vic, da zaprosijo za pomoč v molitvah in žrtvah. Predstojnica samostana Ivana Altwogger je sestri Mariji Krescenciji zapovedala pod pokorščino, da duše iz vic, ko ponovno pridejo, pošlje v celico predstojnice. Takoj, ko se je stemnilo, so kot ponavadi prišle uboge duše iz vic k bolni Krescenciji. Ona izpolni naročilo predstojnice in duše ubogljivo odidejo. Vstopijo v celico Ivane Altwogger. Ta jih je na smrt prestrašena takoj poslala nazaj k Krescenciji. Sveta Marija Krescencija je s svojim angelom varuhom obiskala ne samo nebesa, ampak tudi vice in pekel. To potovanje je trajalo več ur. Videla je dejanje nagrade in kazni Božje pravice. Svetnica je boleče sočustvovala z dušami v vicah. Ostra spokorna dejanja, ki jih je pretrpela svetnica so bila olajšanje za duše v vicah.
Vir
V Kaufbeurenu [kaubojrenu] (pri reki Wertach, na Bavarskem), sveta Marija Krescéncija (Ana) Höss [hes], devica, ki je bila članica Tretjega reda svetega Frančiška in se je trudila posredovati drugim gorečnost do Svetega Duha, v kateri je sama gorela.
Vir