Rodila se je v Franciji 28. oktobra 1599 in umrla leta 1672. Njen god praznujemo 30. aprila. Bila je žena in mati, nato redovnica, misijonarka in mistikinja. Kot uršulinka iz Toursa je 1. avusta 1639 prišla v Quebec v Kanadi, kjer je ustanovila prvi uršulinski samostan v Ameriki. V Kanadi jo danes častijo kot Mater Kanadske Cerkve in Mater domovine.
Žena in mati
Bila je vesele narave, močna in energična, tako zelo, da so starši napačno presojali njeno globoko željo po redovnem življenju in ji izbrali moža Klavdija Martina. Ta je kmalu umrl in ji zapustil otroka v zibelki in nered v poslih. Po nekaj mesecih samote je Marija sprejela povabilo svoje sestre in svaka Pavla Buissona, da bi pomagala pri njunem velikem podjetju. Marija je bila vprežena v različne posle, vendar jo je samostansko življenje vabilo bolj in bolj. Ali naj še nadalje živi ob svojem enajstletnem sinu? Ali naj ga zapusti? Nesposobna, da bi sama rešila ta problem, se je obrnila na svojega duhovnega voditelja, ki je prepoznal v njej izreden poklic in ji svetoval, naj sledi nagibu svoje duše. 1631 je vstopila v samostan sester uršulink v Toursu in zaupala svojega sina sestri in svaku.
Misijonarka
Marija je imela nepremagljivo željo po redovnem življenju in misijonih. 1. avgusta 1639 je končno stopila na tla Nove Francije. Zgodovinsko gledano so bile to prve misijonarke v severni Ameriki. “Zagotavljam ti,” je pisala sinu, “da se je zelo težko učiti jezik, ki je tako zelo drugačen od našega in še smejejo se mi, ko rečem, da je težko, češ, če bi bilo res tako težko, mi ne bi šlo tako gladko. Toda verjemi mi, želja, da bi govorila, naredi dosti: želela bi ubesediti Božjo Ijubezen, ki jo čutim v srcu.” Marija je napisala slovar v algonkinskem, huronskem in irokeškem jeziku. In misijonska metoda? “Večina mladih Indijank se upre navadam, ki jim jih želimo dati. Preizkusile smo nekatera dekleta v noviciatu. Ne vzdržijo v samostanu. Njihov značaj je nagnjen k melanholičnosti in ko jim je vzeta svoboda gibanja, se poglobi tudi melanholija.” Zato je Marija po številnih izkušnjah prišla do uspešne formule: oznanjevati evangelij s spoštovanjem jezika, navad in značaja Indijancev.
Mistikinja
Ta intenzivna angažiranost ni ovirala Marije, da ne bi živela globoke intimnosti z Bogom Ljubezni. Ko se je nekoč v molitvi pogovarjala z Gospodom, naslavljajoč ga z imenom ‘moj čudoviti Bog’, ji je rekel: “Imenuješ me moj čudoviti Bog, moj Gospodar in moj Gospod in prav praviš. Vendar sem tudi Ljubezen: Moje ime je Ljubezen in tako želim, da me kličeš.” Piše tudi: “Neprenehno sem v Božjem občevanju, ki je tako prefinjen, preprost in intenziven, da se ga ne da izraziti.”
Njena smrt 30. aprila 1672 je bila tako samo polet duše v večno ekstazo.
Papež Frančišek jo je razglasil za svetnico 3. aprila 2014.
Vir
V provinci Quebec (v Kanadi), blažena Marija od Učlovečenja Guyart Martin, ki je, kot družinska mati, po smrti soproga izročila sina dečka v oskrbo sestri. Postala je uršulinka in ustanovila njihovo hišo v Kanadi, ter preslavno delovala.
Vir
Marija se je rodila v Toursu 28. oktobra 1599 v družini Guyart. Dvajsetletna je ostala vdova po možu Klavdiju Martinu z majhnim otrokom. Deset let kasneje je vstopila k uršulinkam in kot Marija od Učlovečenja. O božiču leta 1633 ji je Bog začel odkrivati poslanstvo: pionirsko misijonsko delo v Kanadi. Z vsemi močmi je delala za evangelizacijo Indijancev in za vsestranski razvoj mlade kolonije v najbolj neprimernih in zmedenih razmerah. Ob vseh naporih je bila stalno najgloblje združena z Bogom in se je dvignila do najvišjih stopenj mističnega življenja. Prav njeno globoko duhovno življenje jo je usposabljalo za veliko misijonsko izžarevanje, zaradi katerega je dobila ime ‘Mati katoliške Cerkve v Kanadi’. Sveta Marija od Učlovečenja je tudi ena največjih mističnih pisateljic. Poleg tega je za praktično uporabo sestavila več slovarjev za razna indijanska narečja. Umrla je 30. aprila 1672. Med blažene je bila prišteta 22. junija 1980. Med svetnike pa z dekretom papeža Frančiška 3. aprila 2014.
Vir