Že v četrtem stoletju je asketinja Sinkletika spodbujala kristjane k zmerni askezi in postu. Zavračala je predvsem tisto askezo in tisti post, ki bi vodila v prevzetnost, samovšečnost in obsojanje bližnjih.
Vir
V Aleksandriji (v Egiptu), sveta Synklétika, devica, o kateri se poroča, da je živela kot puščavnica.
Vir
Znamenita je tudi ama Sinkletika. Živela je v četrtem stoletju in izvirala iz plemenite in bogate družine, kar razodeva že ime: ‘sygkletikós’v grščini pomeni ‘senatorskega rodu ali položaja’, latinsko bi se reklo ‘senatorius’. Z družino se je naselila v Aleksandriji in po smrti staršev je s slepo sestro odšla v samoto, kjer se je predala postu in molitvi.
Njeni izreki kažejo duhovno zrelost in dobro poznavanje Svetega pisma, ki ga je tudi razlagala. Njena slava je spodbudila mnoge mladenke, da so ji želele slediti, čemur se je najprej zaradi ljubezni do samote upirala, nato pa jih je sprejela in jih vzgajala bolj s tišino in solzami, vendar so potrebovale tudi besedo.
Rekla jim je: “Tukaj ne smemo biti brezskrbni. Sveto pismo namreč pravi: ‘Kdor misli, da stoji, naj pazi, da ne pade!’ (1 Kor 10,12). Po neznanem plujemo. Saj psalmist imenuje naše življenje morje (prim. Ps 18,17). V morju pa so ponekod čeri, drugod zveri, a tudi mirna gladina. Zdi se torej, da mi plujemo po mirnem morju, pogani pa po besnečem valovju. In mi plujemo podnevi (prim. Rim 13,13), ker nas vodi sonce pravičnosti. Vendar pa je dostikrat možno, da se poganu v nevihti in temi posreči rešiti svoj čolnič, ker je bil buden, da pa se mi zaradi malomarnosti potopimo, čeprav smo na mirnem morju, ker smo izpustili veslo pravičnosti.”
“Molitev, združena s postom (prim. Mr 9,29), prežene zle misli. ‘Duša, ki je sita hrane, tepta čisto strd’ (prim. Prg 27,7).”
Rekla je tudi: “Mnogotera so hudičeva zalezovanja. Če duše ne more odvrniti od Boga z uboštvom, privede za vabo bogastvo. Z žalitvami in sramotenjem ni zmogel: ponuja hvalo in slavo. Če je poražen s pomočjo zdravja, naredi telo bolno. Če ne more preslepiti s poželenji, poskuša doseči preobrat z neprostovoljnimi bolečinami. Privede nekatere zelo težke bolezni, da bi zaradi njih postali malodušni in bi tako zatemnili svojo ljubezen do Boga. Potem telo uničujejo močni napadi vročine in ga muči neznosna žeja. Če moraš, grešnik, to prestajati, se spomni na prihodnjo kazen in na večni ogenj ter muke, ki jih naloži sodnik, in ne bodi malodušen zaradi sedanjosti. Vesêli se, da te je Bog preizkusil, na jeziku pa imej sledeče blagoglasne besede: ‘Gospod me je kruto karal, toda ni me izročil smrti’ (Ps 118,18). Bil si kot železo, toda z ognjem odstraniš rjo. Če si pravičen človek in zboliš, boš napredoval od velikega k večjemu. Iz zlata si, vendar boš skozi ogenj postal bolj preizkušen. Satanov sel ti je bil dan v meso (2 Kor 12,7). Vesêli se! Glej, komu si postal podoben: postal si vreden deleža svetega Pavla. Si preizkušan z vročino, kaznovan z mrazom? Sveto pismo vendar govori: ‘Šli smo skozi ogenj in vodo, in ti si nas vodil k osvežitvi ’ (Ps 66,12). Si dosegel prvo? Pričakuj tudi drugo! Glasno kliči besede psalmista. Pravi namreč: ‘Nesrečen sem in prenašam bolečine’ (Ps 69,30). Postal boš popoln v tej dvojni stiski. Kajti rečeno je: ‘V stiski si mi razširil prostor’ (Ps 4,2).”
Rekla je tudi: “Posnemaj cestninarja, da ne boš sojen skupaj s farizejem (prim. Lk 18,10), in izberi Mojzesovo ponižnost (prim. 4 Mz 12,3), da svoje srce, ki je kot ostra čer, spremeniš v izvire voda” (Ps 114,8). “Pisano je: ‘Bodite preudarni kakor kače in nepokvarjeni kakor golobje’ (Mt 10,16). Postati kakor kača pomeni, da nam hudičevi vzgibi in zvijače ne ostanejo prikriti. Kajti podobno najlaže spoznavamo s podobnim. Nepokvarjenost goloba pa pomeni čistost ravnanja.”
Vir