sveti Apolonij – senator in mučenec

Apolonij Imena: Apolonij; Apolonija.
“Glejte, bratje, kakšni ste bili poklicani!” razlaga apostol Pavel v svojem Prvem pismu Korinčanom. “Ni vas veliko modrih v očeh ljudi, ni vas veliko mogočnih, ni vas veliko imenitnih. Nasprotno, Bog si je izbral tisto, kar je v očeh svetega nespametno, da bi osramotil modre. Tisto, kar je v očeh sveta slabotno, si je Bog izbral, da bi osramotil tisto, kar je močno. ” Te njegove besede potrjujejo, da so bili med prvimi kristjani v večini preprosti ljudje, ljudje nizkega stanu. Vendar pa se že od začetka prihajali v krščanstvo tudi ljudje iz višjih slojev: izobraženci, ugledni in premožni, sprva bolj redki, polagoma pa v vse večjem številu.
Eden takih je bil Apolonij, zelo ugleden in vpliven rimski aristokrat, po vsej verjetnosti senator. Za krščanstvo se je odločil, ko je poslušal svetega Justina in bral njegove spise v obrambo krščanske vere. Zgodovinar Evzebij piše, da je bil Apolonij za časa cesarja Komoda (180-192) zaradi svoje izobrazbe in modrosti med kristjani zelo spoštovan. Njegov suženj pa je oblasti seznanil, da je kristjan. Sodnik Perenij je ovaduškega sužnja obsodil, da se mu strejo kosti, Apolonija pa povabil, naj se zagovarja pred senatom.
Apolonij se je moral pred sodno obravnavo, ki jo je vodil Perenij, na dolgo in široko zagovarjati. Pri tem je ta lakomni načelnik cesarske straže skušal vzbujati vtis, da želi biti Apoloniju čimbolj naklonjen. Apolonij se je odlično zagovarjal, naposled pa je bil obsojen na smrt z obglavljenjem, ker je ostal stanoviten v svoji veri. Proces se je vršil v Rimu najbrž med letoma 183 in 185, ko je bil Perenij na višku svojih moči.
Apolonij ni ostal osamljena priča med rimskimi kristjani. Za njim jih je čedalje več, na katerih se je uresničeval Tertulllijanov izrek: “Več nas je, kolikorkrat nas žanjete: seme je kri kristjanov.” V naslednij stoletjih je rimsko cesarstvo vedno huje propadalo, vrste kristjanov pa so se množile.
Vir

Apolonij je bil vpliven rimski aristokrat, filozofsko izobražen mož, ki je užival ugled in spoštovanje. Po vsej verjetnosti je na njegovo spreobrnitev v krščanstvo vplival sveti Justin. Oblastem ga je naznanil suženj, ki mu je sodnik Perenij zaradi izdaje ukazal potreti kosti, Apolonija pa je povabil, naj se zagovarja pred senatom. Cesar Komod, ki je bil takrat na oblasti, sicer kristjanom ni bil sovražen, so pa bili njegovi uslužbenci nagnjeni k podkupljivosti, najbolj ravno sodnik Perenij. Ta je rad obsojal cesarske podložnike, da bi si po njihovi smrti lahko prilastil njihovo bogastvo. Apolonij se je moral pred sodno obravnavo na dolgo in široko opravičevati, s čimer je želel sodnik vzbuditi vtis, da mu je naklonjen in mu želi pomagati. Apolonij je ostal ves čas stanoviten, zato je bil na koncu obsojen na smrt z mečem. Ohranjeno je poročilo o njegovih zasliševanjih in mučeništvu, iz katerega objavljamo nekaj odlomkov.

Apolonij»Prokonzul Perenij je rekel: “Premisli se in me poslušaj, Apolonij, in prisezi pri sreči našega Gospoda, cesarja Komoda!” Apolonij pa je dejal: “Dobro me poslušaj, Perenij, imel bom resen in zakonit zagovor. Kdor obrne svoje misli od pravičnih, lepih in občudovanja vrednih božjih zapovedi, je nepravičen, nesvet in res brezbožen. Kdor pa obrne svoje misli od krivice, nezakonitosti in hudobije in ubeži gospostvu grehov ter se več ne vrne k njim, ta je pravičen. In veruj mi, Perenij, da nas je vzvišenih in krasnih zapovedi naučila božja Beseda, ki pozna vse človeške misli …

Poznam senatski odlok, postal pa sem častilec Boga, da ne bi častil malikov, ki so jih izdelale roke. Zato nikdar ne bom molil zlata ali srebra ali brona ali železa ali lesenih in kamnitih lažnih bogov. Saj ti ne vidijo in ne slišijo, ker so dela kiparjev, zlatarjev in strugarjev. Rezbarije človeških rok so, ki se same od sebe ne gibljejo. Služim pa Bogu v nebesih in molim samo njega, ki je vsem ljudem vdihnil živo dušo in sleherni dan vsem daje življenje. (…)

Prokonzul Perenij je rekel: “Apolonij, ali s tako odločitvijo rad umreš?” Apolonij je dejal: ” Rad sicer živim, a smrti se ne bojim iz ljubezni do življenja, večnega življenja, kajti nič ni dragocenejšega od življenja, večnega življenja, ki je nesmrtnost duše, katera je v tem življenju lepo živela … Gospodova beseda, Perenij, je za srce to, kar je luč za oči. Če človek govori nerazumnim, jim to nič ne koristi, kakor ne sončna svetloba, ki sije slepcem …

Ko Perenij izreče sodbo, Apolonij konča z besedami: “Zahvaljujem se mojemu Bogu, prokonzul, z vsemi, ki izpovedujejo Boga, vsemogočnega, in njegovega edinorojenega Sina Jezusa Kristusa in Svetega Duha, tudi za to tvojo sodbo, ki je zame odrešilna.”

Goduje 18. aprila, ponekod 22.aprila.

Vir

V Rimu, smrt blaženega senatorja Apolonija, ki ga je pod cesarjem Kómodom izdal suženj, da je kristjan. Sestavil je znameniti spis, ki ga je bral v senatu. Po sklepu je bil zatem obglavljen za Kristusa.
Vir