V Svetem pismu je Aron oče duhovniškega rodu in prvi veliki duhovnik v Božjem ljudstvu. Kljub osrednji vlogi svojega brata, velikega voditelja in zakonodajalca, je Aron od začetka ob Mojzesu. Svoje poslanstvo je prejel od Boga, ki ga je poslal njemu naproti (2 Mz 4,27). V Sveto pismo tako vstopa z radostjo v srcu (2 Mz 4,14). Za razliko od brata je zgovoren človek in bo nastopil kot prerok, ki razglaša njegove besede pred lastnim ljudstvom in pred tujimi vladarji. V svojem prvem govoru pred skupnostjo je imel dobre rezultate: verjeli so mu in se poklonili Bogu – beremo (2 Mz 4,31)
Čeprav je v Mojzesovi poklicanosti v središču njegova palica, pa je dejansko Aronova imela odločujočo vlogo v čudežnih znamenjih (kača 2 Mz 7,12; kri 2 Mz 7,20) in bila shranjena v skrinji zaveze. Aron je bil ob svojem bratu, ko poslušajo znana navodila glede Pashe (2 Mz 12), podpiral ga je z molitvijo ob boju z Amalekom (2 Mz 17,12). Celo na Sinaju, kjer je omejen dostop, je šel z Mojzesom (2 Mz 19,24). V obširnih Božjih zapovedih pri sklepanju Zaveze mu je dodeljena duhovniška služba (2 Mz 28,1-5).
Vso človeško nestalnost je pokazal prej preden je postal duhovnik. Pripravljen je bil sprejeti predlog ljudstva, narediti zlato tele in mu zgraditi oltar (2 Mz 32). To je bilo dejanje, ki je bilo za prvega mučenca Štefana v Apostolskih delih primer splošnega odpada od vere. Skrunitev Aron delno ublaži s sklicevanjem na svečanost v čast pravemu Bogu (2 Mz 32,5). Vseeno pa je moral osebno odgovarjati za celotno zadevo (2 Mz 32,21).
Eno celo svetopisemsko poglavje nazorno opisuje, kako je bil Aron posvečen (3 Mz 8). Po tem prvič opravlja svojo duhovniško službo in prinaša daritve (3 Mz 9). Tedaj je blagoslovil celotno skupnost (3 Mz 9,22), najverjetneje z znanim velikoduhovniškim blagoslovom: “GOSPOD naj te blagoslovi in te varuje. GOSPOD naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv. GOSPOD naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir.” (4 Mz 6,24-26). Vir moči in usmeritev za svojo službo zagotovo dobiva skupaj z Mojzesom v shodnem šotoru, v katerem se dogaja neposredna komunikacija z Bogom. (3 Mz 9,23). Aronu bo zaupano vzdrževanje večne luči v tem svetem prostoru (3 Mz 24,2-4).
Posebno dragocena sta dva mesta v Svetem pismu, kjer Bog neposredno nagovarja Arona (3 Mz 10,8; 4 Mz 18,8). To je posebno pomembno pri spornem vprašanju; Ali je Bog govoril samo Mojzesu (4 Mz 12,2). Aronu je Bog zaupal, da s svojimi sinovi pravilno razločuje kaj je sveto in čisto (3 Mz 10,10). Arona je zadolžil za žrtvene daritve: “Glej, dajem ti opravilo dajatev, ki mi pripadajo..” (4 Mz 18,8). Na dan sprave ima Aron ključno vlogo. Izvršuje obred, prinaša daritev za lastni greh (3 Mz 16,6.11) in izpove krivdo cele skupnosti.
Na Aronovo besedo je Mojzes postal zagovornik, ki se je uspešno zavzemal za zdravje njune sestre Mirjam (4 Mz 12,10-15). Na koncu pa je Aron tudi v svoji smrti postopal kot poslušni izvrševalec Božjega naročila, naj se pridruži prednikom (4 Mz 20,24). Pokopan je bil na gori Hor. Po pravici pismo Hebrejcem v njem vidi vzor duhovnika, ki je od Boga poklican in od njega prejema duhovniško čast (Heb 5,4)
Vir
Spomin svetega Arona, iz levijevega rodu, katerega je brat Mojzes mazilil s svetim oljem za duhovnika Stare Zaveze in počiva na gori Hor.
Vir