Imena: Bogumil, Bogomil, Bogomila
Po rodu je bil Poljak in se rodil okoli leta 1116 blizu Gnjezna v plemiški družini. Skupaj z bratom Boguhvalom si je znanje pridobil v Gnjeznu in v Parizu, kjer se je navdušil za ideale, ki jih je tedaj med plemstvom oznanjal sv. Bernard. Po vrnitvi v domovino je brat vstopil v cistercijanski samostan, on pa je moral prevzeti očetovo dediščino. Ko je sam postal gospodar, se je ravnal po besedi sv. Bernarda, da plemstvo toliko velja, kolikor stori dobrega za Cerkev in verski blagor ljudstva.
Njegov stric Janislav je bil takrat nadškof v Gnjeznu. Ko je videl Bogumilovo vnemo za okrepitev verskega življenja, ga je povabil k sebi in ga uvajal v globlji bogoslovni študij. Bogumil že prej ni maral bučne družbe in tudi za gospodarstvo samo se ni posebno zanimal. Ljubša mu je bila samota, kjer je mogel zbrano moliti; posebno prisrčno pa je častil Marijo. Bal pa se je sprejeti mašniško posvečenje zaradi velike odgovornosti. Posvetiti se je dal šele potem, ko mu je stric dopovedal, da se bo tako mogel bolj žrtvovati za duše in da se ne sme izmikati dolžnostim, ki mu jih nalaga Bog.
Kot duhovnik je bil najprej župnik, nato pa ga je stric poklical za stolnega dekana v Gnjeznem. Še vedno pa je hodil pomagat novemu župniku prejšnje župnije.
Leta 1167 je umrl stric nadškof. Za njegovega naslednika so izvolili Bogumila. Kot nadškof je bil zelo delaven, preudaren, požrtvovalen, posebno pa poln sočutja do trpečih. Ustanavljal je zavetišča in sirotišča, cerkvene šole za ljudstvo in duhovščino dramil, naj povsod pospešuje izobrazbo. Znal pa je biti tudi odločen, kadar je bilo treba nastopiti zoper grešne razvade in pravice Cerkve proti pohlepnosti nekaterih plemičev. Po nekaj letih se je odpovedal škofovski službi in šel v samostan na Ogrsko.
Goduje 10. junija.
Vir
V Dobrówu [dobrúvu] na Poljskem, rojstvo za nebesa svetega Bogumíla, gnjezdenskega škofa, ki je prav tam živel po puščavniško, ko se je odpovedal škofovskemu sedežu in je umrl zaradi strogosti tega življenja.
Vir