sveti Cirjak in tovariši – diakon in mučenci

V življenjepisih svetnikov kar nekajkrat naletimo na primere, ko se v eni osebi prepletata dve zgodovinski osebnosti; dostikrat je nemogoče točno določiti, kaj »pripada« enemu in kaj drugemu, zlasti še, ker je to običajno povezano s številnimi legendami. Podobno trdijo tudi za svetega Cirijaka: ena oseba je bil sveti Cirijak, ki je bil skupaj s še nekaterimi tovariši mučen ob Salarijski in kasneje pokopan v katakombe ob Ostijski cesti. Drug mož z istim imenom pa naj bi v 4. stol dal pri Dioklecijanovih termah postaviti cerkev in jo poimenoval po sebi. Ne glede na to pa ostaja dejstvo, da je sveti Cirijak v resnici živel in pod Dioklecijanom tudi pretrpel mučeništvo. V mladosti naj bi Cirijak sprva nadaljeval delo svojega očeta in bil po njegovi smrti tudi sam cesarjev namestnik. Kasneje pa se je srečal s krščanstvom, se odpovedal službi in razdal večino svojega imetja ubogim. S še nekaterimi tovariši (Largo, Smaragd, Sisin) se je odpravil v Rim in se pridružil bogatemu rimskemu kristjanu Trazonu. Papež Marcelin je Ciriaka in Larga posvetil v diakona, da sta mogla tem trpečim in umirajočim sobratom prinašati obhajilo. Čez čas so ju pri tem zalotili in tudi njiju obsodili na težaško delo. Kasneje so Cirijak in tovariši pristali celo v ječi in bili mučeni. Po legendi naj bi Cirijak ozdravil obsedenosti Dioklecijanovo hčer, zato mu je cesar naklonil svobodo in mu podaril hišo. Dioklecijanov sovladar, cesarjev Maksimiljan, pa je kasneje dosegel, da je bil Cirijak ponovno zaprt, mučen in na koncu obglavljen.
Ime: Cirijak ali Cyriacus pomeni »tisti, ki pripada Gospodu«.
Rodil se je v 3. stoletju, umrl pa po vsej verjetnosti 16. marca leta 303 v Rimu.
Družina: Bil je sin bogate poganske družine, njegov oče je bil cesarski namestnik v Toskani.
Zavetnik: proti obsedenosti, skušnjavam, priprošnjik ob smrtni uri; zavetnik prisilnih delavcev, pri težkem delu; eden izmed štirinajstih priprošnjikov v sili.
Upodobitve: Upodabljajo ga kot mladega diakona, njegovi atributi pa so: knjiga, palma, meč, največkrat pa ima ob sebi na verigi hudobnega duha (v podobi zmaja). Slikajo ga tudi skupaj z dekletom, ki naj bi bila po legendi ozdravljena Artemija.
Čudeži: V ječi naj bi ozdravljal bolne in slepim vračal vid. Legenda pa pripoveduje, da je imel cesar Dioklecijan hčer, ki je bila obsedena in jo je hudi duh zelo mučil. Izjavila je, da se njen hudi duh boji samo kristjana Cirijaka, ki je zaprt v ječi. Cesar ga je dal pripeljati, ta pa je deklico v resnici ozdravil. Ko je isti hudi duh obsedel hčer perzijskega kralja, je tudi njo ozdravil na podoben način.
Goduje: 8. avgusta.
Vir

27 svetnikov je znanih po imenu Ciriac, skoraj vsi so mučenci in skoraj vsi so del majhnih skupin, ki so skupaj pretrpeli mučeništvo.
Tudi sveti Cirjak, diakon in mučenec v Rimu, je del skupine šestih mučencev, ki so nujno treba omeniti, da nam pomagajo razlikovati dva druga Cirjak, tudi mučenca v Rimu. Njegovi tovariši so Largo, Memmi, Crescencij, Julijan in Smaragdus. Svoje življenje so Bogu darovali okoli leta 306. Vseh spominjamo na isti dan, 8. avgusta.
Vir

V Rimu na Ostienski cesti (ob sedmem miljniku), sveti mučenci: Ciríak, Larg, Krescenciján, Mémija, Julijána in Smarágd.
Vir

V Rimu, trpljenje svetega Ciríjaka, diakona, ki so ga po dolgotrajnih mukah v ječi polili z vrelo smolo, razpeli na natezalnico in še bičali z jermeni in palicami. Slednjič so ga skupno z Largom Smaragdom in dvajsetimi drugimi na Maksimijanovo povelje obglavili. Vendar se god le teh obhaja 8. avgusta, ker je ta dan papež Marcel njihove relikvije sprejel in jih s častjo pokopal.
Vir