Danijel spada med velike preroke stare zaveze. Pomen besede Danijel je »moj sodnik je Bog«. Bil je Jud in sicer plemenitega, morda celo kraljevskega rodu. Ob prvi preselitvi Judov v Babilon, ok. leta 605 pr.Kr., je postal suženj na dvoru kralja Nabuhodonozorja. Zaradi svoje neverjetne modrosti si je pridobil ugled in se tako povzpel do odgovornih služb. Za vse to so mu bili zavistni njegovi podrejeni in ga ovadili, da se noče klanjati podobi kralja Darija. Vrgli so ga v levnjak, vendar ga je Bog čudežno rešil. Nadalje Danijel pripoveduje o treh mladeničih, ki so jih služabniki kralja vrgli v ognjeno peč. Mladeniči so se čudežno rešili in zato peli hvalo Bogu.
Ker je Danijel kralju razložil skrivnostne sanje, ga je hotel nagraditi z visoko službo v kraljestvu. Vendar se je Danijel kakršnemu koli odlikovanju odpovedal.
Bog je torej Danijelu dal izreden dar preroških videnj, kar najdemo zapisano v stari zavezi (v knjigi pod njegovim imenom). Kaže nam propad vsega tistega, kar je proti božjemu kraljestvu.
Vir
Sveti Danijel je bil prerok, kar v svetopisemskem pomenu človek, ki je od Boga poklican in poslan, da ljudem tolmači znamenja časov.
Danijel je bil judovski prerok, ki so starozavezno ljudstvo opominjali k zvestobi zaveze, sklenjene med njimi in Bogom na gori Sinaj. Med preroki zavzema Danijel posebno mesto. Iz svetega pisma je mogoče razbrati dve dramatični zgodbi, v katerih nastopa kot glavni junak: prva pripoveduje o njegovi čudežni rešitvi iz levnjaka, druga pa o tem, kako je s svojo modrostjo rešil pogube čisto Suzano. Danijel, čigar ime pomeni »moj sodnik je Bog«, je četrti med velikimi preroki Stare zaveze. Bil je plemenitega, kraljevega rodu. Pri prvi preselitvi Judov v Babilon je prišel v sužnost okrog leta 605 pred Kristusom. Kralj Nabuhodonozor ga je s tremi drugimi judovskimi mladeniči sprejel na svoj dvor, kjer je bil vzgojen za službo na dvoru. S svojo modrostjo, podarjeno od Boga, si je pridobil ugled in se povzpel do odgovornih služb, kar je vzbudilo zavist nekaterih njegovih podrejenih. Ovadili so ga, da zaničuje kralja Darija, ker se noče klanjati njegovi podobi. Zato je bil vržen v levnjak, iz katerega ga je Bog čudežno rešil. Dalje nam Danijel pripoveduje tudi o čudežni rešitvi treh mladeničev, ki so jih služabniki kralja Nabuhodonozarja vrgli v ognjeno peč in o njegovem hvalospevu Bogu za rešitev. Danijel je kralju Nabuhodonozorju razložil skrivnostne sanje, ki jih njegovi svetovalci in zvezdarji niso razumeli. Kralj je pohvalil njegovo razsodnost in izredno modrost ter ga hotel nagraditi z visoko službo v kraljestvu, toda Danijel se je slehernemu odlikovanju odpovedal.
Preroka Danijela upodabljajo največkrat sedečega v levnjaku med levi, ki mu nočejo storiti nič žalega.
Vir
Danijel je bil velik prerok Stare zaveze. Bil je premenit mladenič iz judovske družine, a zajet in prodan v suženjstvo na dvor kralja Nebukadnezarja v Babilonu. Zaradi svoje modrosti je pridobil ugled in se povzpel do odgovornih služb. Imel je tudi dar za razlaganje sanj in skrivnostnih besedil. Zavistni podrejeni so ga ovadili na podlagi laži in Danijel je bil vržen v jamo, polno levov, a Bog ga je rešil nevarnosti. Čudežno mu levi niso storili ničesar hudega in kralj je začel verovati v edinega in vsemogočnega Boga.
Zavetnik: rudarjev
Ime: izvira iz hebrejščine in pomeni »Moj sodnik je Bog«.
Vir
Prerok v svetopisemskem pomenu je človek, ki je od Boga poklican in poslan, da ljudem tolmači znamenja časa zorenje božjega odrešitvenega dela. Judovski preroki so bili klicarji, ki so izvoljeno ljudstvo stare zaveze opominjali k zvestobi zavezi, sklenjeni med Bogom in njihovimi očeti na Sinaju. Dobršen del Svetega pisma stare zaveze sestavljajo preroške knjige. Vseh preroških knjig je sedemnajst: pet je velikih in dvanajst malih prerokov. Med velikimi zavzema posebno mesto Danijel. Bralci in poslušalci Svetega pisma se ga živo spominjajo iz dveh dramatičnih prigod: prva pripoveduje o njegovi čudežni rešitvi iz levnjaka, druga pa o tem, kako je s svojo modrostjo rešil pogube čisto Suzano.
Danijel, čigar ime pomeni ‘moj sodnik je Bog’, je četrti med velikimi preroki stare zaveze. Bil je Judovega, plemenitega, po sodbi nekaterih celo kraljevskega rodu. Pri prvi preselitvi Judov v Babilon je prišel v sužnost okoli leta 605 pred Kristusom. Kralj Nebukadnezar ga je s tremi drugimi judovskimi mladeniči sprejel na svoj dvor, kjer je bil vzgojen za službo na dvoru. S svojo modrostjo, podarjeno od Boga, si je pridobil ugled in se povzpel do odgovornih služb, kar je vzbudilo zavist nekaterih njegovih podrejenih. Ovadili so ga, da zaničuje kralja Darija, ker se noče klanjati njegovi podobi. Zato je bil vržen v levnjak, iz katerega pa ga je Bog čudežno rešil. Dalje nam Danijel pripoveduje o čudežni rešitvi treh mladeničev, ki so jih služabniki kralja Nebukadnezar vrgli v ognjeno peč, in o njihovem hvalospevu Bogu za rešitev. Danijel je kralju Nebukadnezarju razložil skrivnostne sanje, ki jih njegovi svetovalci in zvezdarji niso razumeli. Kralj je pohvalil njegovo razsodnost in izredno modrost ter ga je hotel nagraditi z visoko službo v kraljestvu, toda Danijel se je slehernemu odlikovanju odpovedal.
Danijelu je Bog dal izreden dar preroških videnj, v katerih je odkrival uničujočo božjo sodbo nad svetovnimi državami in Mesijev prihod. V knjigi, ki nosi ime po njem, opisuje med preroškimi videnji boj in zmago grškega kozla (Aleksandra Velikega) nad medijsko-perzijskim kraljestvom. V videnju o sedemdesetih letnih tednih (490 letih) je napovedoval tudi za judovsko ljudstvo čas sprave in večne pravičnosti čas Mesija. Napovedal pa je tudi stisko poslednjih časov. Danijelova knjiga nam kaže propad vsega tistega, kar vstaja zoper božje kraljestvo.
Vir
Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.