Sveti Fabijan je bil rojen Rimljan in je živel na deželi. Naneslo je, da se je nahajal v Rimu ravno takrat, ko je krščanska občina odločala, komu naj zaupa najvišjo službo v Cerkvi. Ko se je zboru pridružil Fabijan, je nenadoma priletel golob in se mu usedel na glavo. V tem dogodku so vsi videli znamenje, s katerim je Bog sam izbral, koga želi na papeškem stolu. Ker je Fabijan že sicer bil znan kot odličen kristjan in zaupanja vreden človek, ga je ves zbor z odobravanjem izvolil za novega papeža. Fabijan je bil papež v letih od 236 do 250 in je veljal za modrega voditelja Cerkve. Preuredil je cerkveno vodstvo v Rimu in vsakemu diakonu dodelil svoj okoliš, v katerem je živel in delal. Načrtno je tudi preuredil krščanska grobišča v katakombah. V 14 letih Fabijanovega papeževanja je Cerkev živela v miru. Leta 249 pa je zavladal novi cesar Decij, ki ni bil naklonjen napredujočemu krščanstvu. Da bi ga zatrl, je 20. januarja 250. leta sam sodil papežu Fabijanu. Vprašal ga je: »Si ti rimski škof?« Fabijan je pritrdil: »Sem,« in cesar je odločil: »Si bil.« Sv. Fabijana so pokopali v papeški kripti Kalistovih katakomb.
Sv. Fabijana upodabljajo z golobom na glavi. Kot znamenje njegove mučeniške smrti pa ima vedno ob sebi tudi meč in palmovo vejo.
Sveti Fabiján, papež in mučenec, ki ga je Bog poklical iz laičnega stanu v škofovsko službo, in je dajal slavni zgled vere in kreposti. Trpel je med preganjanjem cesarja Décija; glede njegovega boja mu čestita sveti Ciprijan. Pri vodstvu Cerkve je dal neoporečno in slavno pričevanje. Njegovo telo je bilo na ta dan pokopano na Kalistovem pokopališču v Rimu ob Apijski cesti.
Vir