sveti Fabijan – papež in mučenec

sveti Fabijan - papež in mučenecSveti  Fabijan je bil rojen Rimljan in je živel na deželi. Naneslo je, da se je nahajal v Rimu ravno takrat, ko je krščanska občina odločala, komu naj zaupa najvišjo službo v Cerkvi. Ko se je zboru pridružil Fabijan, je nenadoma priletel golob in se mu usedel na glavo. V tem dogodku so vsi videli znamenje, s katerim je Bog sam izbral, koga želi na papeškem stolu. Ker je Fabijan že sicer bil znan kot odličen kristjan in zaupanja vreden človek, ga je ves zbor z odobravanjem izvolil za novega papeža. Fabijan je bil papež v letih od 236 do 250 in je veljal za modrega voditelja Cerkve. Preuredil je cerkveno vodstvo v Rimu in vsakemu diakonu dodelil svoj okoliš, v katerem je živel in delal. Načrtno je tudi preuredil krščanska grobišča v katakombah. V 14 letih Fabijanovega papeževanja je Cerkev živela v miru. Leta 249 pa je zavladal novi cesar Decij, ki ni bil naklonjen napredujočemu krščanstvu. Da bi ga zatrl, je 20. januarja 250. leta sam sodil papežu Fabijanu. Vprašal ga je: »Si ti rimski škof?« Fabijan je pritrdil: »Sem,« in cesar je odločil: »Si bil.« Sv. Fabijana so pokopali v papeški kripti Kalistovih katakomb.
Sv. Fabijana upodabljajo z golobom na glavi. Kot znamenje njegove mučeniške smrti pa ima vedno ob sebi tudi meč in palmovo vejo.

Vir

Sveti Fabiján, papež in mučenec, ki ga je Bog poklical iz laičnega stanu v škofovsko službo, in je dajal slavni zgled vere in kreposti. Trpel je med preganjanjem cesarja Décija; glede njegovega boja mu čestita sveti Ciprijan. Pri vodstvu Cerkve je dal neoporečno in slavno pričevanje. Njegovo telo je bilo na ta dan pokopano na Kalistovem pokopališču v Rimu ob Apijski cesti.
Vir

Sveti Fabijan je skupaj s sv. Sebastijanom (Boštjanom) še danes zelo priljubljen svetnik in ju častimo skupaj, čeprav med njima ni povezave. Sveti Fabijan velja za najbolj uspešnega papeža 3. stoletja. V času njegovega papeževanja so namreč prenehala trenja in nesporazumi znotraj Cerkve pa tudi na zunaj je, razen na koncu, vladal mir. V Galijo (Francija) je poslal sedem škofov, da jo pokristjanijo (med njimi tudi sv. Dionizija, prvega pariškega škofa). Umrl je mučeniške smrti v času preganjanja kristjanov pod cesarjem Decijem.
Ime: Fabijan izhaja iz latinskega imena Fabianus, ki pomeni »pripadajoč rimski rodbini Fabius«. Latinska beseda faba pa pomeni »fižol«, torej bi bil lahko prvotni pomen besede Fabius »fižolov, gojitelj fižola«. Pri nas so iz njegovega imena nastali številni priimki.
Rodil se je okoli leta 200 v Rimu, umrl pa 20. januarja 250 prav tako v Rimu.
Družina: O njegovi družini ne vemo ničesar, razen da je bil rojen v Rimu, nato pa živel na kmetih v okolici Rima.
Sodobniki: Origen, sv. Hipolit, cesarja Filip Arabec in Decij, pisatelj Novacijan.
Znamenje: Zgodovinar Evzebij poroča, da naj bi Bog za njegovo izvolitev dal posebno vidno znamenje. Ko je krščanska občina v Rimu pretresala, komu naj bi zaupala najvišjo službo v Cerkvi, je zviška priletel golob in sedel Fabijanu na glavo. V tem so videli znamenje, da ga je Bog sam izbral za rimskega škofa.
Izvolitev: Cerkev je vodil 14 let, od 10. januarja 236 do mučeniške smrti 20 januarja 250. Bil je 20. papež po vrsti.
Predhodnik: sv. Anter (235–236)
Naslednik: sv. Kornelij (251–253)
Zavetnik: vodovodarjev
Kreposti: Fabijan je bil že pred izvolitvijo za papeža znan kot odličen kristjan in zaupanja vreden mož. Imel je velik upravni talent, bil je moder pastir in imel je čut za svoje vernike.
Dejavnost: Papež Fabijan je preuredil cerkveno vodstvo v Rimu. Mesto je razdelil na sedem okrajev in vsakemu določil po enega diakona in po vsej verjetnosti tudi subdiakona (pomočnika). Načrtno je preuredil krščanska grobišča v katakombah in dosegel notranji mir v cerkveni občini.
Upodobitve: Poleg običajnih papeških upodobitev v ornatu in s tiaro na glavi ga upodabljajo tudi z golobčkom na glavi (kakor sv. Gregorja I.), poleg pa ima tudi znamenja mučeništva (meč, palma).
Grob: Pokopali so ga v papeški kripti v Kalistovih katakombah. Grob so odkrili leta 1854. Ko so odprli sarkofag, je bilo njegovo truplo dobro ohranjeno, manjkal pa je precejšnji del kosti z glave. Te hrani bazilika sv. Sebastijana.
Goduje: 20. januarja, v vzhodni cerkvi pa 5. avgusta.
Češčenje: Skupaj s sv. Boštjanom so ga vedno zelo častili, tudi pri nas, kjer mu je še vedno posvečenih 13 cerkva, še več pa je njegovih kipov in podob.
Pregovor: »Sv. Fabijan in Boštjan sok v drevje poženeta.«
Vir

Če odprete knjigo dr. Nika Kureta Praznično leto Slovencev, boste zvedeli, da po ljudski veri spadajo svetniki, ki so na koledarju med 17. in 25. januarjem, med »sredozimce«. V tem času naj bi zima dosegla sredino svojega »vladanja«. Sredozimci v ožjem pomenu so le trije: sv. Boštjan, sv. Neža in sv. Vincenc. Današnji godovnjak sv. Boštjan je že od nekdaj v družbi s sv. Fabijanom, čeprav svetnika v življenju nista imela nobene zveze. Druži ju le dan smrti ali prenosa v nov grob in skupno češčenje. Oba hkrati kličemo tudi v litanijah vseh svetnikov.
Fabijan je bil papež v letih od 236 do 250. Na Petrovem sedežu je nasledil sv. Antera. Zgodovinar Evzebij pripoveduje, da je namig za njegovo izvolitev prišel iz nebes. Fabijan je bil Rimljan, ki pa je bival na deželi. Ko je rimska krščanska občina pretresala, komu bi zaupala najvišjo službo v Cerkvi, se je prikazal Fabijan. Tedaj je od nekod priletel golob in se mu usedel na glavo. Zbrani, ki so Fabijana poznali kot odličnega kristjana, so v tem videli božji namig in ob živem odobravanju vsega zbora so ga posadili na papeški sedež.
Fabijan je modro vodil Cerkev. Preuredil je cerkveno vodstvo v Rimu. Sedmim diakonom, ki so skrbeli vsak za svoj del mesta, je dal pomočnike (subdiakone). Vsakemu okolišu je določil tudi zapisnikarja (notarja), da je urejal zapiske in zbiral poročila o mučencih. Vseh 14 let, kolikor časa je papež Fabijan vodil Cerkev, je leta uživala mir. Leta 249 pa je zavladal cesar Decij, ki je napredujoče krščanstvo imel za državi nevarno in ga je hotel zatreti. Prva žrtev njegovih proti kristjanom uperjenih zakonov je bil prav papež. Cesar mu je sodil sam 20. januarja 250. »Si ti rimski škof?« ga je vprašal. Ko je papež priznal: »Sem!«, je cesar odločil: »Si bil!« in ga dal usmrtiti. Pokopali so ga v Kalistovih katakombah.
Prav tako redko slišimo ime Fabijan ali (na Primorskem) Fabio (Fabjo), kakor tudi Fabijana.
Vir

Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.