Sveti Germanik je edini po imenu znani pričevalec za resničnost vere med tistimi, ki so bili hkrati mučeni skupaj s sv. Polikarpom v Smirni. Podrobni podatki o sv. Germaniku niso znani. Poročilo cerkvene občine v Smirni postavlja pred naše oči le veličastno podobo vseh mučenih. Gremanik je bil med njimi prvak, ki je še druge duhovno krepil.
Blažena in odlična so vsa mučeništva, ki se pretrpe po Božji volji. Ker se Boga bojimo, moramo namreč Bogu priznavati oblast nad vsem.
Kdo ne bi občudoval njih plemenitosti, stanovitnosti in ljubezni do Gospoda? Z biči razmesarjeni, da se je noter do žil in sopil videla telesna sestava, so vztrajali, da so se celo gledalci ganjeni solzili; oni pa so se povzpeli do takšne plemenitosti, da nihče izmed njih ni zakričal ali zastokal, in so nam vsem pokazali, da so plemeniti Kristusovi mučenci v tisti uri muke bivali zunaj mesa, še več, da je Gospod bil pri njih in z njimi. Obračali so se h Kristusovi milosti in prezirali zemeljske muke in so se z eno uro (trpljenja) odkupili od večne kazni. Ogenj krutih rabljev jim je bil hladilo. To jim je bilo pred očmi, da uidejo večnemu ognju, ki nikdar ne ugasne, in z duševnim očesom so se ozirali na dobrine, ki jih oko ni videlo in uho ni slišalo in v človekovo srce niso prišle, njim pa jih je Gospod pokazal, ker niso bili več ljudje, marveč že angeli. Podobno so, obsojeni na zverine, prestali hude muke; polagali so jih na natrošene črepinje in jih mučili na različne druge načine, da bi jih nasilnež z dolgotrajno muko zavedel k odpadu, če bi mogel.
Mnogo naklepov je hudič skoval zoper nje. Toda, hvala Bogu, nič ni zoper nje premogel. Zakaj plemeniti Germanik je njih bojazljivost okrepil s svojo stanovitnostjo; slavno se je boril z zvermi. Ko ga je hotel prokonzul pregovoriti in mu je dejal, da mu je žal njegove mladosti, je z vso silo zvabil zver k sebi, hoteč se čimprej rešiti krivičnega in brezbožnega življenja. Tedaj je vsa množica občudovala plemenitost bogoljubnega in bogaboječega rodu kristjanov.
Umrl okrog leta 155.
Vir
V Smirni (v Mali Aziji, v današnji zahodni Turčiji), trpljenje svetega Germánika, mučenca Filadelfije, ki je bil v času cesarjev Marka Antonína in Lúcija Avrelija, učenec svetega Polikarpa, ki je šel pred njim v mučeništvo. Ko je bil od sodnika obsojen, v cvetoči milini prve mladosti, je z Božjo pomočjo pregnal strah pred zverjo, njemu pripravljeno, katero je sam izzval.
Vir