Atributi: Papeška oblačila, knjiga, pisalno pero ali golob
Imena: Gregor, Gligo, Gligor, Gligorij, Gliša, Glišo, Greg, Grega, Gregec, Gregi, Gregorij, Grga, Grgur, Griša; Gregorija, Gregica, Grgica
Cerkve v Sloveniji/svetu: V Sloveniji so štiri cerkve posvečene sv. Gregorju
Za Leonom I. je Gregor drugi in edini papež, ki mu je zgodovina prisodila naslov Veliki. Bil je potomec staroslavne rodbine Anicijev, sin sv. Silvije. Komaj trideset let star je bil že cesarjev namestnik v Rimu. Kmalu pa se je odpovedal častem in po očetovi smrti razdelil premoženje na dva dela: enega je razdal revežem, z drugim je ustanovil šest samostanov na Siciliji in enega v svoji palači v Rimu. V tega je po zgledu svoje matere, ki je po moževi smrti šla v samostan, sam vstopil in živel po pravilih sv. Benedikta. Papež Benedikt I. ga je imenoval za svojega diakona, njegov naslednik Pelagij II. pa ga je poslal za svojega zastopnika na cesarski dvor v Carigradu. Tu je patriarha Evtihija, ki je učil zmotne nauke o vstajenju, tako prepričal, da je na smrtni postelji prijel za svojo kožo na roki in vpričo cesarja pričeval: »Priznavam, da bomo vsi v temle telesu vstali.«
Po sedmih letih se je Gregor vrnil v svoj samostan in postal papeževa desna roka. Ko je leta 590 kuga pobrala papeža Pelagija II., je proti svoji volji in na soglasno zahtevo prevzel krmilo Petrove ladje. Časi so pa bili tedaj sila žalostni. Sam je zapisal: »Jaz, nevredni in slabotni, sem prevzel krmilo stare ladje, v katero se valovi ne le zaletavajo, temveč že na vseh straneh vdirajo vanjo.« S svojim posredovanjem je veliki papež večkrat rešil mesto, da sam pravi, da ne ve, ali opravlja službo najvišjega pastirja ali svetnega vladarja. Lahko bi še dostavil, da tudi službo krušnega očeta za vso veliko družino, ki mu jo je izročil Bog.
Gregor je tudi misijonar Anglije. Kot menih bi šel sam rad tjakaj misijonarit, zdaj pa je kot papež poslal tja opata Avguština s štiridesetimi tovariši. Spisal je tudi veliko lepih del, spopolnil božjo službo in cerkveno petje (gregorijanski koral). V odgovor carigrajskemu patriarhu, ki si je lastil naslov »vesoljni patriarh«, si je privzel naslov »služabnik božjih služabnikov«, ki so si ga pridržali tudi naslednji papeži. Umrl je 12. marca 604, star štiriinšestdeset let, potem ko je pet let vodil Cerkev z bolniške postelje.
Goduje 3. septembra, v vzhodni Cerkvi 12. marca.
Vir
Zavetnik učiteljev, učenjakov, glasbenikov in cerkvenih pevcev
Imena: Gregor, Gligo, Gligor, Gligorij, Gliša, Glišo, Greg, Grega, Gregec, Gregi, Gregorij, Grga, Grgur, Griša; Gregorija, Gregica, Grgica, .
Poleg Gregorja ima le še papež Leon I. naslov Veliki.
Sveti Gregor je živel v 6. stoletju. Rodil se je v Rimu in nato kot menih in papežev zastopnik živel v Carigradu. Leta 590 je postal papež. Znan je v svetu glasbenikov, saj je uredil cerkveno petje. Po njem se imenuje gregorjanski koral. Upodabljajo ga v papeških oblačilih, s knjigo in škofovsko palico v roki. Včasih je ob njem golob, znamenje Svetega Duha. Je zavetnik učiteljev, učenjakov, glasbenikov in cerkvenih pevcev.
Star pregovor pravi, da se na gregorjevo ptički ženijo. Zato so otroci nekdaj pod grmi iskali potičk, ostankov od svatbe. Gregor pa je za ljudstvo ostal znanilec pomladi tudi potem, ko se je z novim koledarjem njegov god prestavil z 21. na 12. marec.
Vir
“Služba naše dejavnosti” – Iz homilij o evangelijih (17. homilija, 3, 14)
“Gospod spremlja svoje oznanjevalce” – Iz homilij o evangelijih (17. homil., 1-3)
“Duhovni voditelj bodi previden v molku, koristen v besedi” – Iz Pastoralnega vodila (2, 4)
Spomin svetega Gregorja Velikega, papeža in cerkvenega učitelja, ki je vstopil v meniško življenje in vršil službo legata v Carigradu ter bil na ta dan slednjič izbran za rimski sedež. Uredil je svetne stvari in skrbel kot služabnik služabnikov za svete. Izkazal se je za pravega pastirja pri urejanju stvari, ko je na vse načine pomagal potrebnim. Pospeševal in tudi utrjeval je meniško življenje in povsod pospeševal vero. Za te namene je mnogo in odlično pisal o morali in pastorali. Umrl je dvanajstega marca.
Vir