Zavetnik: Španije, vojakov, delavcev, lekarnarjev, drogeristov, klobučarjev, svečarjev, izdelovalcev verig, romarjev; zavetnik jabolk in poljskih pridelkov; priprošnjik za dobro vreme, proti revmi.
Atributi: romarska palica, školjka
Cerkve: v Sloveniji je 60 cerkva sv. Jakoba
Imenujemo ga Jakob Starejši, ker ga je Gospod prej poklical kakor njegovega mlajšega bratranca Jakoba; najbrž je bil tudi po letih starejši. Bil je brat evangelista Janeza, sin Zebedeja in Salome. Prej je bil učenec Janeza Krstnika; kot Jezusov učenec pa poleg poglavarja Petra in svojega brata Janeza poseben Jezusov zaupnik. Videl je Jezusa, ko se je spremenil na gori, pa tudi, ko je potil krvavi pot na Oljski gori. Od vseh apostolov je bil prvi, ki je za Jezusa izpil mučeniški kelih kakih devet let po Gospodovi smrti.
Takrat je vladal nad Palestino kralj Herod Antipa I. Rad bi se bil prikupil Judom. Zato se je hlinil, da je pravoveren Jud in je preganjal mlado Kristusovo Cerkev. Dovolil je velikemu zboru, da so apostola zgrabili. Pripovedujejo, da mu je neki farizej, po imenu Jozija, vrgel motvoz okrog vratu in tako so ga privlekli pred Heroda. Ta ga je obsodil na smrt. Ko so apostola Jakoba gnali na morišče, ga je spremljal tudi Jozija. Apostolova stanovitnost pa ga je tako presunila, da se je spreobrnil in prosil Jakoba odpuščanja. Apostol ga je ljubeče pogledal, objel in poljubil, rekoč: »Mir s teboj!« Na sionskem griču je Jakob pokleknil, si razgalil vrat in ga sklonil pod meč. Apostolska dela pravijo: »Z mečem je dal Herod usmrtiti Jezusovega brata Jakoba« (12,2).
Nič zgodovinsko trdnega ni v izročilu, da je Jakob Starejši oznanjal evangelij v Španiji. Ko so Arabci v 7. stoletju osvojili Jeruzalem, so apostolove kosti prenesli v Santiago de Compostela v severozahodni Španiji, kjer je še danes znana božja pot. V srednjem veku, to je od 10. do 15. stoletja, je bil prav zaradi te božje poti sv. Jakob najbolj ljudski svetnik in so na njegov grob v »Kompostelo« dolga stoletja romali tudi naši predniki. Ker goduje poleti, so se mu priporočali za dobro letino. Tako je postal zavetnik kmetov in romarjev. Na to spominjajo tudi naša ljudska pesem, mnoge navade v zvezi s kmečkim delom in številni pregovori. Sv. Jakobu je na Slovenskem posvečeno okoli šestdeset farnih in podružnih cerkva. Posebno lepe so cerkve v Ljubljani, Škofji Loki in Kostanjevici.
Kmetje na Jakobov dan odnesejo k blagoslovu prvo dozorelo jabolko in ga imenujejo “Jakobovo jabolko”, v prekmurščini pa mesec julij imenujejo jakobejšček. Na zgodnjih upodobitvah je prikazan kot apostol, na poznejših pa kot romar z romarskimi atributi.
Jakoba starejšega je Jezus skupaj z njegovim bratom Janezom zaradi njunega živahnega in vihravega značaja imenoval »sin groma«. Znan je dogodek, kako je njuna mati Saloma prosila Jezusa, naj jima podeli odlični mesti (na »desnici in levici« – tako si je predstavljala) v svojem zemeljskem kraljestvu. Jezus pa jima je obljubil, da bosta pila isti kelih kot on in bosta krščena z istim krstom – torej bosta oba deležna njegovega mučeništva in smrti.
Ime: Izvor ni jasen; izhaja iz latinščine oz. grščine in hebrejščine, pomenilo pa naj bi: »On drži za peto« (dvojček Jakob je pri porodu držal svojega brata Ezava za peto); tudi »zalezovalec, pretkanec«; pomeni lahko tudi »Bog naj varuje«.
Rodil se je v času Jezusovega rojstva v enem izmed mest v Galileji, blizu Genezareškega jezera, umrl pa leta 44, okoli velike noči v Jeruzalemu.
Družina: Bil naj bi Jezusov sorodnik (bratranec). Njegov oče Zebedej je bil premožen ribič, mati pa je bila Saloma, ena izmed žena, ki so spremljale Jezusa in stale ob njegovem križu. Imel je še mlajšega brata, prav tako apostola in evangelista Janeza.
Poklic: Bil je ribič. Preden ga je Jezus poklical, je skupaj z bratom in očetom lovil ribe in popravljal mreže. Po vsej verjetnosti je bil tudi on, kakor brat Janez, najprej učenec Janeza Krstnika.
Apostol: Poleg Petra je bil s svojim bratom med Jezusovimi najbolj zaupnimi učenci, zato so bili navzoči tudi tam, kjer drugih apostolov ni bilo: pri obuditvi Jairove hčerke, spremenjenju na gori Tabor in v vrtu Getsemani.
Delovanje: Po Jezusovem vnebohodu in binkoštih je najprej oznanjal v Jeruzalemu, Judeji in Samariji. Kasneje naj bi po izročilu nekaj časa deloval v Španiji, vendar za to ni trdnih dokazov.
Mučeništvo: Sveti Jakob naj bi prvi med učenci prelil svojo kri za Jezusa. Na velikonočni praznik leta 44 naj bi ga dal kralj Agripa I. zapreti in po njegovem ukazu so ga umorili z mečem na Sionski gori, kjer še danes stoji njemu posvečena cerkev.
Upodobitve: Upodobljen je kot apostol s knjigo; najbolj pogoste in znane pa so upodobitve, na katerih je romar z romarskimi atributi: palica, na kateri je privezana buča (steklenica), torba in klobuk. Na plašču, klobuku ima tudi romarske, t. i. Jakobove školjke.
Grob: Pokopali so ga najprej v Jeruzalemu, kasneje pa naj bi njegova učenca, sv. Atanazij in Teodor, njegove posmrtne ostanke izkopala in z njimi zbežala v Španijo. Tu so bili najprej v mestu Iria Flavia, kasneje pa preneseni v Kompostelo (»kraj zvezde«), slovečo božjo pot.
Pri nas: Posvečenih mu je več kot 60 župnijskih in podružničnih cerkva, po njem se imenuje več krajev, pa tudi sadje (hruške). Naši predniki so že od nekdaj radi romali tudi v Kompostelo.
Goduje: 25. julija, prej skupaj z bratom Janezom 27. decembra oz. 1. maja.
Vir
Svetopisemski seznami dvanajsterih apostolov navajajo dve osebi z imenom Jakob: in sicer Jakoba Zebedejevega sina in Jakoba Alfejevega sina, ki ju ločimo po imenu kot Jakob Starejši in Jakob Mlajši.
Ime Jakob izhaja iz grške oblike imena Iakobos očaka Jakoba. Apostol s tem imenom pa je brat apostola Janeza. Jakob Starejši je pripadal skupini treh apostolov, ki jih je Jezus poklical k sebi med pomembnimi trenutki svojega življenja. Jakob je bil skupaj s Petrom in Janezom navzoč med spremenjenjem na gori ter med Jezusovim notranjim bojem v vrtu Getsemani. Gre torej za dve povsem različni okoliščini: v prvem primeru so Jakob in druga dva apostola videli Gospodovo slavo, njegov pogovor z Mojzesom in Elijo ter Jezusovo razodevanje božanske narave. V drugem primeru pa se je Jakob znašel pred Jezusovim trpljenjem in ponižanjem. S svojimi očmi je videl, kako se je Božji Sin ponižal in bil pokoren vse do smrti. Za Jakoba je bila ta druga izkušnja priložnost, da je zorel v veri ter tako popravil svojo enostransko zmagoslavno razlago glede od judovskega ljudstva pričakovanega Mesije. Ta pa v resnici ni bil odet samo v slavo in čast temveč tudi trpljenje in slabosti. Jezusova slava se je uresničila ravno na križu, kjer je postal deležen našega trpljenja. Sveti Duh je na binkoštni dan dopolnil to Jakobovo zorenje v veri. Jakob se namreč ni več umaknil, ampak je v javnosti pogumno pričeval za Kristusa.
Kralj Herod Agripa, nečak Heroda Velikega, je v začetku 40 let prvega stoletja, kakor pravi evangelist Luka, »udaril po nekaterih, ki so pripadali Cerkvi. Z mečem je dal usmrtiti Janezovega brata Jakoba« (Apd 12,1-2). To strnjeno poročilo brez kakršne koli podrobnosti razodeva po eni strani, kako je bilo za kristjane povsem običajno pričevati s svojim življenjem za Gospoda, po drugi strani pa, da je imel Jakob pomembno mesto v Jeruzalemski Cerkvi, predvsem zaradi vloge, ki jo je imel med Jezusovim zemeljskim bivanjem.
Poznejše izročilo iz časa Izidorja Seviljskega pripoveduje, da je Jakob prišel oznanjat evangelij v Španijo, pomembno področje rimskega cesarstva. Po nekem drugem izročilu pa naj bi njegovo telo prenesli v Španijo v mesto Santiago de Compostella. Kot vemo, se je v tem kraju začelo veliko češčenje tega apostola. Ta kraj je vse do zdaj ostal cilj številnih romarjev, ne samo iz Evrope temveč iz vsega sveta. Iz tega lahko razumemo ikonografsko upodabljanje sv. Jakoba z romarsko palico v roki ter z zvitkom evangelija. To sta znamenji značilni za apostola popotnika, ki se je posvetil oznanjevanju ‘vesele novice’. Ti znamenji pa sta lahko značilni tudi za naše zemeljsko krščansko romanje.
Od svetega Jakoba se lahko veliko naučimo. Najprej od njegove pripravljenosti sprejeti Gospodov klic, ko nam Gospod reče, naj zapustimo ‘čoln’ naših zemeljskih gotovosti. Nadalje od njegove navdušenosti hoditi po poteh, ki nam jih Gospod pokaže onkraj naše domišljavosti ter od pripravljenosti pogumno pričevati za Gospoda in če je potrebno tudi z darovanjem življenja.
Vir
Praznik svetega Jakoba, apostola, ki je bil, kot sin Zebedeja in brat blaženega evangelista Janeza, priča s Petrom in Janezom Gospodovemu spremenjenju in njegovemu trpljenju. Blizu praznika pashe je bil obglavljen od Heroda Agrípe. Tako je prvi od apostolov prejel venec mučeništva.
Vir
V zboru dvanajsterih apostolov, ki jih je bil Jezus izbral iz vrst svojih številnih učencev, sta bila dva Jakoba. Med prvimi je bil za apostola poklican današnji godovnjak, zato je ob njegovem imenu vzdevek ‘starejši’ (po apostolski službi, ne po letih), malo kasneje pa je Jezus poklical še Jakoba, Alfejevega sina, ki mu pravimo ‘mlajši’.
Jakob je bil doma iz enega od mest ob Genezareškem jezeru. Njegov oče Zebedej je bil ribič, pri delu pa sta mu pomagala njegova odrasla sinova Jakob in Janez. Na Jezusov klic sta, kot poroča evangelist Matej, “pustila čoln in očeta ter šla za njim”. Mati Saloma je bila sestra Jezusove matere Marije, zato sta bila Jakob in Janez prava Jezusova bratranca. V seznamu apostolov je Jakobovo ime med prvimi, vedno zraven Janezovega. Evangelist Marko pove, da je Jezus
Zebedejevima sinovoma dal ime ‘sinova groma’ in sicer zaradi njunega vihravega značaja. Ob neki drugi priliki sta si Jakob in Janez prislužila Jezusovo grajo zaradi svoje častihlepnosti. Hotela sta si izprositi čim boljši ‘stolček’ v Jezusovem kraljestvu. Skupaj s Petrom in z bratom Janezom je bil Jakob priča Jezusovega spremenjenja na gori in obuditve Jairove hčere. Te tri je Jezus vzel s sabo, ko je šel na veliki četrtek zvečer molit v vrt Getsemani, kjer je v duhu videl grozo trpljenja, ki ga je čakalo prav kmalu. V dneh Jezusovega trpljenja se je Jakob, kot večina apostolov, ‘potuhnil’, po Jezusovem vstajenju pa je bil z drugimi apostoli v Jeruzalemu. Prav malo vemo o njegovem delovanju po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha na prve binkošti. Pisatelj Apostolskih del poroča, da je Herod “dal z mečem usmrtiti Jakoba, Janezovega brata”. To se je zgodilo o veliki noči leta 44.
Izročilo pripoveduje, da je apostol Jakob deloval v Španiji, vendar za to ni nobenega trdnega dokaza. Dejstvo pa je, da je grob tega apostola v Španiji, ki ga časti kot svojega zavetnika, in sicer v pokrajini Galiciji na severozahodu Pirenejskega polotoka, v mestu, ki se po njem imenuje Santiago de Compostela. Njegove kosti so prenesli tja najbrž v 7. stoletju, ko so Jeruzalem zasedli muslimanski Arabci. Compostela je kmalu postala sloveča božja pot brž za Sveto deželo in Rimom. Kdor je od nas romal v daljno Kompostelo, se je napravil po romarsko: za to opravo je bil značilen romarski klobuk s širokimi krajci in na njem pritrjena školjka ‘Jakobova pokrivača’, plašč, bisaga ter dolga romarska palica z bučo za vodo na njej. Zaradi romarskega klobuka je sv. Jakob postal zavetnik klobučarjev. Poleg romarjev so ga svojega zavetnika razen klobučarjev častili še mornarji in voskarji. Kmetje se mu priporočajo za dobro letino in lepo vreme. Nekdaj je bil ta čas višek žetve, kajti “o svetem Jakobu pšenica zori ali zgori”. V Prekmurju se po tem svetem apostolu mesec julij imenuje ‘jakobšček’; po njem nosijo ime ‘jakobčki’, prva jabolka.
O izredni priljubljenosti tega svetnika med našimi predniki govori tudi dejstvo, da so sv. Jakobu na čast samo na ozemlju ožje Slovenije zgradili 68 cerkva, 26 župnijskih in 42 podružnic. Nekateri slovenski kraji so po njih dobili ime: Šentjakob ob Savi, Sv. Jakob v Slovenskih goricah, Štjak na Krasu.
Vir
Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.