sveti Jakob Starejši – apostol

sv. JakobZavetnik kmetov in romarjev.
Atributi: romarska palica, školjka
Imena: Jakob, Jaka, Jak, Jakec, Jakov, Jaša, Žak, Žaki; Jakobina
Cerkve v Sloveniji/svetu: v Sloveniji je 60 cerkva sv. Jakoba
Imenujemo ga Jakob Starejši, ker ga je Gospod prej poklical kakor njegovega mlajšega bratranca Jakoba; najbrž je bil tudi po letih starejši. Bil je brat evangelista Janeza, sin Zebedeja in Salome. Prej je bil učenec Janeza Krstnika; kot Jezusov učenec pa poleg poglavarja Petra in svojega brata Janeza poseben Jezusov zaupnik. Videl je Jezusa, ko se je spremenil na gori, pa tudi, ko je potil krvavi pot na Oljski gori. Od vseh apostolov je bil prvi, ki je za Jezusa izpil mučeniški kelih kakih devet let po Gospodovi smrti.
Takrat je vladal nad Palestino kralj Herod Antipa I. Rad bi se bil prikupil Judom. Zato se je hlinil, da je pravoveren Jud in je preganjal mlado Kristusovo Cerkev. Dovolil je velikemu zboru, da so apostola zgrabili. Pripovedujejo, da mu je neki farizej, po imenu Jozija, vrgel motvoz okrog vratu in tako so ga privlekli pred Heroda. Ta ga je obsodil na smrt. Ko so apostola Jakoba gnali na morišče, ga je spremljal tudi Jozija. Apostolova stanovitnost pa ga je tako presunila, da se je spreobrnil in prosil Jakoba odpuščanja. Apostol ga je ljubeče pogledal, objel in poljubil, rekoč: »Mir s teboj!« Na sionskem griču je Jakob pokleknil, si razgalil vrat in ga sklonil pod meč. Apostolska dela pravijo: »Z mečem je dal Herod usmrtiti Jezusovega brata Jakoba« (Apd 12,2).
sv. JakobNič zgodovinsko trdnega ni v izročilu, da je Jakob Starejši oznanjal evangelij v Španiji. Ko so Arabci v 7. stoletju osvojili Jeruzalem, so apostolove kosti prenesli v Santiago de Compostela v severozahodni Španiji, kjer je še danes znana božja pot. V srednjem veku, to je od 10. do 15. stoletja, je bil prav zaradi te božje poti sv. Jakob najbolj ljudski svetnik in so na njegov grob v »Kompostelo« dolga stoletja romali tudi naši predniki. Ker goduje poleti, so se mu priporočali za dobro letino. Tako je postal zavetnik kmetov in romarjev. Na to spominjajo tudi naša ljudska pesem, mnoge navade v zvezi s kmečkim delom in številni pregovori. Sv. Jakobu je na Slovenskem posvečeno okoli šestdeset farnih in podružnih cerkva. Posebno lepe so cerkve v Ljubljani, Škofji Loki in Kostanjevici.
Kmetje na Jakobov dan odnesejo k blagoslovu prvo dozorelo jabolko in ga imenujejo “Jakobovo jabolko”, v prekmurščini pa mesec julij imenujejo jakobejšček. Na zgodnjih upodobitvah je prikazan kot apostol, na poznejših pa kot romar z romarskimi atributi.
Sveti Jakob starejši goduje 25. julija.
Vir

Svetopisemski seznami dvanajsterih apostolov navajajo dve osebi z imenom Jakob: in sicer Jakoba Zebedejevega sina in Jakoba Alfejevega sina, ki ju ločimo po imenu kot Jakob Starejši in Jakob Mlajši.

Ime Jakob izhaja iz grške oblike imena Iakobos očaka Jakoba. Apostol s tem imenom pa je brat apostola Janeza. Jakob Starejši je pripadal skupini treh apostolov, ki jih je Jezus poklical k sebi med pomembnimi trenutki svojega življenja. Jakob je bil skupaj s Petrom in Janezom navzoč med spremenjenjem na gori ter med Jezusovim notranjim bojem v vrtu Getsemani. Gre torej za dve povsem različni okoliščini: v prvem primeru so Jakob in druga dva apostola videli Gospodovo slavo, njegov pogovor z Mojzesom in Elijo ter Jezusovo razodevanje božanske narave. V drugem primeru pa se je Jakob znašel pred Jezusovim trpljenjem in ponižanjem. S svojimi očmi je videl, kako se je Božji Sin ponižal in bil pokoren vse do smrti. Za Jakoba je bila ta druga izkušnja priložnost, da je zorel v veri ter tako popravil svojo enostransko zmagoslavno razlago glede od judovskega ljudstva pričakovanega Mesije. Ta pa v resnici ni bil odet samo v slavo in čast temveč tudi trpljenje in slabosti. Jezusova slava se je uresničila ravno na križu, kjer je postal deležen našega trpljenja. Sveti Duh je na binkoštni dan dopolnil to Jakobovo zorenje v veri. Jakob se namreč ni več umaknil, ampak je v javnosti pogumno pričeval za Kristusa.

sveti Jakob Starejši - apostolKralj Herod Agripa, nečak Heroda Velikega, je v začetku 40 let prvega stoletja, kakor pravi evangelist Luka, »udaril po nekaterih, ki so pripadali Cerkvi. Z mečem je dal usmrtiti Janezovega brata Jakoba« (Apd 12,1-2). To strnjeno poročilo brez kakršne koli podrobnosti razodeva po eni strani, kako je bilo za kristjane povsem običajno pričevati s svojim življenjem za Gospoda, po drugi strani pa, da je imel Jakob pomembno mesto v Jeruzalemski Cerkvi, predvsem zaradi vloge, ki jo je imel med Jezusovim zemeljskim bivanjem.

Poznejše izročilo iz časa Izidorja Seviljskega pripoveduje, da je Jakob prišel oznanjat evangelij v Španijo, pomembno področje rimskega cesarstva. Po nekem drugem izročilu pa naj bi njegovo telo prenesli v Španijo v mesto Santiago de Compostella. Kot vemo, se je v tem kraju začelo veliko češčenje tega apostola. Ta kraj je vse do zdaj ostal cilj številnih romarjev, ne samo iz Evrope temveč iz vsega sveta. Iz tega lahko razumemo ikonografsko upodabljanje sv. Jakoba z romarsko palico v roki ter z zvitkom evangelija. To sta znamenji značilni za apostola popotnika, ki se je posvetil oznanjevanju ‘vesele novice’. Ti znamenji pa sta lahko značilni tudi za naše zemeljsko krščansko romanje.

Od svetega Jakoba se lahko veliko naučimo. Najprej od njegove pripravljenosti sprejeti Gospodov klic, ko nam Gospod reče, naj zapustimo ‘čoln’ naših zemeljskih gotovosti. Nadalje od njegove navdušenosti hoditi po poteh, ki nam jih Gospod pokaže onkraj naše domišljavosti ter od pripravljenosti pogumno pričevati za Gospoda in če je potrebno tudi z darovanjem življenja.
Vir

Praznik svetega Jakoba, apostola, ki je bil, kot sin Zebedeja in brat blaženega evangelista Janeza, priča s Petrom in Janezom Gospodovemu spremenjenju in njegovemu trpljenju. Blizu praznika pashe je bil obglavljen od Heroda Agrípe. Tako je prvi od apostolov prejel venec mučeništva.
Vir