sveti Jona – prerok

Jona Kateheza sv. Hieronima

Prerok Jona — njegovo ime pomeni »Golob« — Amitajev sin, je prerokoval za časa izraelskega kralja Jeroboama II. (783—743). Živel je torej v osmem stoletju pred Kristusom in je preroško deloval v Ninivah. Jona je zanimiva osebnost stare zaveze. Vodilna misel njegove prerokbe je nauk o božjem usmiljenju. Božja skrb zajema vse ljudi, brez razlike jezika in krvi. Jona je kot prerok hotel zavrniti tiste Jude, ki so ozkosrčno in sebično nacionalistično pojmovali starozavezno razodetje. Hotel je poučiti svoje rojake, da so božje grožnje, izrečene po prerokih nad ljudmi, tudi če so pogani, vedno pogojne in da sta kes in pokora koristna. Božje srce se odpira vsem ljudem, ne le Judom. Nauk Jonove knjige o dobrotni božji previdnosti pomeni enega najvišjih vrhov starozaveznega razodetnega oznanila.
Sveto pismo pripoveduje o Jonu, da so ga mornarji vrgli v morje, kjer ga je požrla velika riba in je v njenem trebuhu ostal tri dni in tri noči. Jona je molil h Gospodu, svojemu Bogu, Gospod ga je uslišal in ukazal ribi in riba je vrgla Jona na kopno. To pripovedovanje svetega pisma stare zaveze je pomembno zato, ker se nanj sklicuje Kristus v novi zavezi: »Kakor je bil namreč Jona v trebuhu velike ribe tri dni in tri noči, tako bo sin Človekov v osrčju zemlje tri dni in tri noči. Ninivljani bodo ob sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili; kajti spokorili so se na Jonovo pridigo, in glejte, več ko Jona je tukaj« (Mt 12, 40-41). Znamenje preroka Jona: kakor je Jona ležal tri dni v trebuhu velike ribe, tako bo Kristus tri dni ležal v zemlji, nato pa vstal. To simbolno podobo je krščanska umetnost pogosto uporabljala in jo srečujemo na najstarejših ohranjenih ostankih fresk v katakombah preko upodobitve na marmornih krstah do današnjih dni.

PREROKOVE BESEDE
Častim Boga nebes, ki je naredil morje in kopno.
V svoji stiski sem klical h Gospodu in je uslišal moj glas. Vrgel si me v globino, v sredo morja in obdalo me je vodovje, te sem dejal: Zavržen sem izpred tvojih oči. A ti, o Gospod, moj Bog, si potegnil moje življenje iz jame. Ko je moja duša v meni medlela, sem se spomnil Gospoda, in moja molitev je prišla k tebi v tvoj sveti tempelj. Kateri časte nične malike, zametujejo svojo milost. Jaz pa ti bom opravljal daritve z glasnim zahvaljevanjem, izpolnil bom, kar sem obljubil. Pri Gospodu je rešitev«
(Jon 1, 9; 2, 3—10).
Prerok Jona goduje 21. septembra
Vir

Spomin svetega Jona, preroka, sina Amata, po katerem imenu se imenuje knjiga Stare zaveze. Hiter izhod iz trebuha kita se oznanja v samem Evangeliju kot znamenje Gospodovega vstajenja.
Vir

Prerok Jona, ki goduje 21. septembra, je po nezanesljivem viru živel v osmem stoletju pred Kristusom. Bog mu je naročil, naj pojde v Ninive, in tamkajšnje prebivalce nagovori k spreobrnjenju. A njemu to ni bilo všeč, saj Ninivljani niso bili Judje, ampak Asirci. Zato ni hotel, da bi Bog pomagal drugim kot Judom. Pobegnil je in se vkrcal na ladjo. A ladjo je dosegel vihar. Ko so mornarji ugotovili, da je neurje poslal Bog zaradi Jonovega pobega, so ga vrgli čez krov. Morje se je hipoma umirilo, Jona pa je požrla “velika riba”. Biblicisti domnevajo, da je šlo za kita.
Jona je v kitovem trebuhu molil, in po treh dneh in treh nočeh ga je kit izbljuval na kopno. Prerok je nato odšel v Ninive in jih prepričal, da spremenijo svoje navade. Bog zato svoje grožnje, da jih bo uničil, ni uresničil.
A Jona z uspehom ni bil zadovoljen. Jezil se je na Boga, ki je bil milosten do grešnikov in hkrati Asircev. Jezen in žalosten je šel iz mesta in si postavil šotor. Po božji volji je zatem zrasel grm kloščevec, ki je v eni noči zrasel in prekril šotor. Senca je Jonu dobro dela. Dan zatem pa je v grm prišel črv in ga uničil. Jona se je še bolj razjezil. Zato mu je Bog rekel: “Ti žaluješ zaradi kloščevca, ki se nisi trudil zanj in ga nisi gojil. V eni noči je nastal in v eni noči je izginil. Jaz pa naj bi ne žaloval zaradi Niniv, velikega mesta, v katerem je več kot 120.000 ljudi, ki ne znajo razlikovati med svojo desnico in svojo levico?”
Ime: Jona v hebrejščini pomeni golob.
Vir