Imena: Korbinijan, Korbinjan, Korbi
Doma je bil iz okolice Meluna ob Seini (južno od Pariza). Oče mu je umrl že pred rojstvom. Mati ga je vzgojila v globoki in trdni veri, zato se ni čuditi, da se je umaknil svetu in se naselil kot puščavnik blizu rojstnega kraja. Kakor je bil do sebe strog, tako je bil mil do vseh tistih, ki so iskali pri njem pomoči. K njemu je prihajalo vedno več obiskovalcev. Da bi se jim umaknil, se je odpravil na pot v Rim, da bi molil na grobovih apostolov Petra in Pavla in dobil papežev blagoslov. Papež ga je posvetil v škofa in ga določil za potujočega pridigarja.
Ko se je vračal iz Rima domov čez Alpe, ga je bavarski vojvoda preprosil, da je ostal v njegovi deželi. Svetnik je vnovič potoval v Rim, da bi dobil papeževo privolitev. Ko se je vračal na Bavarsko, se je ustavil najprej v Kainsu pri Meranu na Južnem Tirolskem. V poročilih o Korbinijanovem potovanju v Italijo je veliko dragocenega gradiva ne le o političnih in cerkvenih zadevah, marveč tudi o krajih in ljudeh, kar je za poročila tistega časa nenavadno.
Pozneje je prišel v Freising. Tam se je naselil v samostanu sv. Štefana in začel misijonsko delo. Postal je prvi münchensko-freisinški (brižinski) škof. Neko poznejše poročilo pripoveduje, da je prišel v navzkrižje z deželnim vojvodom Grimoaldom, ker se je ta proti cerkveni zapovedi oženil z bratovo vdovo Pilitrudo. Ko je škof opazil, da mu Pilitruda streže po življenju, se je umaknil v Kains, da ga ne bi doletela usoda kakor Lilijana, škofa v Würzburgu, ki ga je z dvema drugima misijonarjema skrivaj umorila svakinja vojvoda Gozberta. Po Grimoaldovi nasilni smrti ga je njegov naslednik poklical nazaj v Freising, kjer je še nekaj let plodno deloval. Umrl je na današnji dan okoli leta 730, pokopan pa je bil po svoji želji v Kainsu; pozneje so njegove posmrtne ostanke prepeljali v Freising in jih pokopali v kripti stolnice. Svetnika upodabljajo kot škofa s knjigo, palico, z modelom cerkve ali pa z otovorjenim medvedom (ki je po legendi raztrgal svetnikovo mulo in potem moral sam nositi njegovo prtljago na poti v Rim).
Goduje 8. septembra.
Vir
V Freisingu [frajzinku] (na Bavarskem), sveti Korbiniján, ki je bil posvečen v škofa in poslan oznanjat Evangelij na Bavarsko, kjer je pridobil bogate sadove.
Vir
Prvi freisinški (brižinski) škof sv. Korbinijan se je rodil na ozemlju današnje Francije. V domači družini je prejel trdno in globoko versko vzgojo, tako da je že kot otrok rad molil, prebiral Sveto pismo in delil miloščino. Vedno ga je privlačila samota, zato je po smrti matere, star dvaindvajset let, razdal premoženje in se umaknil na deželo. Kot samotar se je naselil v bližini zapuščene kapele sv. Germana. Mir, ki si ga je želel, pa ni trajal dolgo, saj so se mu kmalu pridružili še nekateri drugi, tako da je sčasoma tam nastala prava samostanska naselbina. Sloves o Korbinijanovi pobožnosti in svetosti se je širil, ljudje so trumoma začeli prihajati k njemu po nasvet in tolažbo. Korbinijana, ki je hrepenel po samoti, je to začelo motiti, zato je sklenil, da se umakne. Okoli leta 710 se je odpravil v Rim, da bi tam v kakšni samotni celici blizu cerkve sv. Petra nepoznan služil Bogu. Papež Konstantin I., ki je tudi slišal o njegovi svetosti, pa ga je posvetil v škofa in ga kot potujočega pridigarja poslal nazaj v Galijo. Nekaj časa je deloval na Bavarskem, a ne dolgo, saj je bila želja po samoti v njem vedno močnejša. Še enkrat se je zato odpravil v Rim, s prošnjo, da bi ga papež odvezal misijonarske naloge. Ni mu uspelo, papež ga je pregovoril, da se je vrnil nazaj na Bavarsko, kjer je primanjkovalo duhovnikov, ljudstvo pa se je nepoučeno v veri še držalo poganskih navad. Na prošnjo bavarskega vojvode Grimoalda je Korbinijan odšel k njemu v Freising, pogoj za to pa je bil, da se vojvoda loči od bratove vdove Pilitrud, s katero se je nezakonito oženil. V Freisingu se je Korbinijan naselil v samostanu sv. Štefana, začel misijonsko delo in razvil bogato pastoralno dejavnost. Zaradi maščevalnosti Pilitrud, ki ga je želela ubiti, pa je moral za nekaj časa pobegniti v Kains pri Meranu na Južnem Tirolskem, kjer je že pred prihodom v Freising ustanovil samostan. Tu je počakal, dokler se niso razmere na Bavarskem uredile in ga je Grimoaldov naslednik Hugibert poklical nazaj. Še nekaj let je plodno deloval, dokler mu ni odpovedalo srce. Na njegovo željo so ga pokopali v Kainsu, pozneje pa so njegove posmrtne ostanke prenesli v kripto freisinške stolnice.
Ime: je keltskega izvora in ga je dobil po materi.
Rodil se je okoli leta 680 v okolici Meluna ob Seini južno od Pariza (v bližni Chartresa) v Franciji, umrl pa 8. septembra med letoma 720 in 730 v Freisingu v Nemčiji.
Družina: Oče Valtekis je bil po rodu Frank in je umrl malo pred njegovim rojstvom, mati Korbinijana pa naj bi bila keltskega rodu. Imel je še brata Erenberta.
Zavetnik: Je zavetnik nadškofije München – Freising.
Upodobitve: Upodabljajo ga kot opata, škofa, duhovnika ali meniha. V roki drži palico, knjigo ali model cerkve, največkrat pa ga spremlja otovorjen medved, ki naj bi mu prenašal prtljago.
Legenda: Na poti v Rim je nekje v tirolskih gorah, medtem ko so počivali, medved napadel in raztrgal mulo, ki je škofu nosila prtljago. Korbinijan je medveda ukrotil tako, da mu je za kazen ukazal ostati pri njem in mu nadomestiti mulo. Goduje: 8. septembra, v nadškofiji München – Freising se ga spominjajo 20. novembra v spomin na prenos njegovih relikvij, v Briksenu pa 9. septembra.
Vir
Views: 125