Zavetnik mesarjev, grobarjev, gobavih, domov za gobave, beračev
Atributi: čoln
Imena: Lazar, Laza, Lazo, Laze, Lazarija, Lazarka, …
Cerkve v Sloveniji/svetu: V Sloveniji je ena cerkev sv. Lazarja (na pokopališču), podružnica župnije sv. Štefana v Postojni.
Jezus se je pogosto mudil v hiši Lazarja in njegovih sester Marije in Marte v Betaniji. Evangelist Janez nam je edini ohranil poročilo o Lazarju, njegovi bolezni, smrti in obuditvi od mrtvih. To se je zgodilo javno in je mnoge navzoče prepričalo o Kristusovem božjem poslanstvu. Zato so Jezusovi nasprotniki, predvsem veliki zbor in farizeji sklenili, da ga spravijo s poti. Pa tudi Lazar jim je bil napoti, saj je bil premočna priča Jezusovega mesijanstva. Ljudje so prihajali v njegovo hišo, in ko so ga videli živega in zdravega, so začeli verovati v Jezusa.
Žal nimamo poročil, kaj se je po Jezusovi smrti zgodilo z Lazarjem in njegovima sestrama. Prav verjetno je bila po zmagi farizejev njihova hiša v Betaniji na seznamu osumljenih in so se farizeji gotovo znesli tudi nad njenimi prebivalci ter jih preganjali, da so se morali umakniti. Od tod dalje nam pomaga samo legenda. Ta pripoveduje, da so brat in sestri zapustili deželo ter se vkrcali na ladjo, ki jih je pripeljala v francosko pokrajino Provanso. Lazar je postal škof v Marseillu. Ker tudi ta legenda sloni na virih visokega srednjega veka, je Lazarja iz Betanije verjetno zamenjala z istoimenskim škofom iz Aixa.
Za kristjane je obuditev Lazarja eno najbolj tolažilnih poroštev, da se tudi za nas temna vrata smrti samo navidezno za zmerom zapro. V evangeliju je ob tem dogodku čudovito prikazana Jezusova človeška stran: Lazarja ni obudil v življenje samo zato, da bi se po njegovi smrti poveličal božji Sin, kakor pravi evangelist, marveč mu je bilo resnično hudo, »in se je v duhu raztožil«. Jezus je bil nad Lazarjevo smrtjo in nad žalostjo obeh sester notranje tako ganjen, da se je na zunaj opazilo.
V Betaniji še danes kažejo v skalo vsekan judovski grob, ki ga imenujejo Lazarjev. V zgodnjekrščanski in srednjeveški umetnosti se pogosto srečujemo s prizorom o Lazarjevi obuditvi. Če je Lazar umrl zaradi gobavosti, je upravičeno ime redovnih družb in bolnišnic za gobavce, ki so si ga izbrale za svojega zaščitnika. Lazar je tudi patron grobarjev.
Goduje 29. julija, ponekod še po starem koledarju 17. decembra. Z njim goduje tudi njegova sestra Marija; tudi Martinega godu pa se spominjamo 29. julija.
Vir
– Spomin svetih: Lázarja, brata svete Marte, katerega je Gospod mrtvega objokoval in obudil, in Marije, njegove sestre, ki je, sede pri nogah Gospoda, poslušala njegovo besedo, medtem, ko se je Marta trudila s postrežbo.
– V Marseille-u [marséju] (na Francoskem)(?), blaženi Lazar, o katerem se bere v evangeliju, da ga je Gospod Jezus obudil od mrtvih.
Vir
Na vzhodnem pobočju Oljske gore je vas Betanija, ki je od Jeruzalema oddaljena nekaj manj kot tri kilometre. V tem kraju so bili doma Jezusovi prijatelji: Lazar in njegovi sestri Marta in Marija. Ko je hodil tod mimo, se je Jezus rad ustavil v njihovi hiši in užival njihovo gostoljubje in prijateljstvo. Na mestu, kjer je po izročilu stala ta hiša, so v 6. stoletju zgradili svetišče, od katerega je ohranjenih le še nekaj ostankov, med njimi Lazarjev grob, do katerega vodi 24 stopnic. Sedanja cerkev je bila zgrajena v letih 1952–1953. Na mozaikih v prezbiteriju in v stranskih kapelah so upodobljeni prizori Jezusovih obiskov v tej družini, predvsem pa Lazarjeve obuditve od mrtvih.
Cerkev se spominja vseh treh Jezusovih prijateljev iz Betanije: Marije in njene sestre Marte po preurejenem koledarju skupaj 29. 7., na današnji dan pa njunega brata Lazarja. Evangelist Janez nam je ohranil poročilo o Lazarju, njegovi bolezni, smrti in obujenju od mrtvih. Obujenje tega prijatelja, ki je ležal v grobu že četrti dan, se je zgodilo javno in je mnoge navzoče prepričalo o tem, da je Jezus napovedani Mesija, hkrati pa je bilo eno najmočnejših nagibov Jezusovih nasprotnikov, predvsem velikega zbora in farizejev, da ga spravijo s poti. »Kaj naj storimo,« so rekli, »ker dela ta človek veliko znamenj. Če ga pustimo tako delati, bodo vsi verovali vanj.«
Nimamo nobenih poročil, kaj se je z Lazarjem in njegovima sestrama Marijo in Marto zgodilo po Jezusovi smrti in vstajenju. Prav verjetno je, da je bila po zmagi farizejev njihova hiša v Betaniji na seznamu osumljenih in so se farizeji po vsej verjetnosti znesli tudi nad njenimi prebivalci in jih preganjali, da so se morali umakniti. Legenda pripoveduje, da so Lazar, Marija in Marta zapustili Sveto deželo, se vkrcali na ladjo, ki jih je pripeljala v francosko pokrajino Provanso, kjer je Lazar postal škof v Marseillu. Legenda, ki je nastala v srednjem veku, je Lazarja zamenjala s škofom iz Aixa.
Obuditev Lazarja je za kristjana eno najbolj tolažilnih poroštev za to, da se tudi zanj vrata smrti zapro samo začasno. Ob tem dogodku se pokaže ne samo Jezusova Božja moč, temveč tudi njegova človeška stran, saj ga ob grobu prijatelja premaga ganotje, da zajoka, tako da so navzoči rekli: »Poglejte, kako ga je ljubil!«
V Betaniji, kot že omenjeno, še danes kažejo v skalo vsekan judovski grob, ki ga označujejo kot Lazarjev grob. V zgodnjekrščanski in srednjeveški umetnosti se pogosto srečujemo s prizorom o Lazarjevem obujenju; tudi vzhodna umetnost na ikonah rada upodablja ta prizor. Po nekem izročilu naj bi Lazar umrl zaradi gobavosti, zato so nekdaj bolnišnice za kužne bolezni imenovali po njem – lazareti. Cerkev sv. Lazarja na naših tleh je pokopališka cerkev v Postojni in Vodicah nad Ljubljano.
Vir
Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.