Imena: Marcel, Marcelin, Marcelino, Marcelj, Marsel, Marcela, Marsela, …
Marcel je kot stotnik cesarske vojske služil v garnizijskem mestu Tingisu, današnjem Tangerju v Maroku. Ker je bil kristjan, ga je to spravilo v hude težave. Kot vojak je moral priseči pri žrtveniku rimskih bogov, moral se je udeleževati poganskih verskih prireditev, javnih iger, pri katerih so pogosto mučili kristjane.
21. julija 298 so se morali rimski častniki udeležiti praznovanja rojstnega dne v čast cesarjem Dioklecijanu, Maksimijanu, Konstanciju in Galeriju. Po Dioklecijanovem razglasu se je nato v vojski strože skrbelo, da so se poganska izročila izpolnjevala. Krščanski častniki so imeli na izbiro odpad od vere ali izstop iz službe. Marcel se je med praznovanjem uprl in se odpovedal cesarju, zastavi in službi. Prijeli so ga in ga odpeljali pred poveljnika Anastazija Fortunata, ki ga je dal vreči v ječo. Po končani slovesnosti ga je dal pripeljati v posvetovalnico, kjer se je odločilo, da ga umorijo.
Sveti Marcel goduje 30. oktobra.
Vir
V Tangeru (v severni Mavretániji, v današnjem Maroku), trpljenje svetega stotnika Marcéla, ki je na rojstni dan cesarja, ko so vsi žrtvovali, odvrgel vojaški pas, orožje in samo centurijansko palico. Z znamenji je priznal, da je kristjan in da ne more več primerno slediti vojaški prisegi, ampak samo Jezusu Kristusu. Zaradi tega je dovršil mučeništvo z obglavljenjem.
Vir