Imena: Perpetua, Felicita, Cita, Felicija, Felicia, Nevenka, Srečka
Živeli sta okoli leta 200 v Kartagini in sta bili krščanski katehumeni (pripravljeni na krst in poučeni o Svetem pismu). Cesar Septimij Sever ju je dal skupaj s tremi drugimi katehumeni zapreti v ječo, saj je prejem krsta prepovedal s smrtno kaznijo. Na poti v ječo pa so kljub prepovedi vsi prejeli krst. 7. marca je cesar priredil predstavo z zvermi, za rojstni dan svojega sina, med katero so ubijali kristjane. Skupaj s sojetniki so ju vrgli zverem, da bi jih raztrgale. Ker sta kljub hudim poškodbam preživeli, so ju zabodli v vrat.
2. februarja in 4. marca se mučenk spominjajo na Vzhodu, prej pa je bilo češčenje Perpetue in Felicite razširjeno predvsem v Afriki.
Največkrat sta upodobljeni kako se poslavljata druga od druge, včasih pa tudi z divjo kravo.
Vir
Spomin svetih mučenk Perpétue in Felicite, ki so bile ujete pri Kartágini, pod cesarjem Septimijem Severom, z drugimi mladenkami iz katehumenata, od katerih je bila Perpetua stara okoli dvaindvajset let, mati otroka dojenčka, Felicita pa služkinja, ki je bila noseča, in je bila po zakonih zavarovana, dokler ne rodi. Iz ječe sta obe odšli v amfiteater z vedrim obrazom, kot bi odhajali v nebesa. Četudi v bolečinah poroda, se je veselila, ko so jo vrgli zverem.
Vir