sveti Peter in Pavel – apostola

sveti Peter - apostolAtributi: meč, knjiga, ključi
Imena: Peter, Pero, Perica, Peran, Perko, Peterček, Petja, Petko; Petra, Pavel, Paul, Pavle, Pavlek

Pri obrezovanju so Petru dali ime Simon. Ko ga je Jezus poklical za učenca, mu je spremenil ime v pomenljivo ime Peter (Skala). Zakaj, mu je povedal pozneje v Cezareji Filipovi: »Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.« Peter je bil prvak apostolov in prvi papež. Po Jezusovem vnebohodu je vodil Cerkev najprej v Jeruzalemu, nato v Antiohiji, slednjič v Rimu, središču tedanjega sveta. Prvič je prišel Peter v Rim verjetno leta 42, potem ko ga je bil angel čudežno rešil iz Herodove ječe. Od tega leta se šteje tistih petindvajset »Petrovih let«, ko naj bi kot rimski škof vladal vesoljni Cerkvi.
Ko je prišel v Rim, je mesto štelo nad 400 ulic, nad 400 trgov in 470 poganskih templjev. Iz Rima je pisal svoji dve pismi, kjer bodri kristjane, naj se celo radujejo, če morajo nekaj časa v raznoterih preizkušnjah trpeti. Peter je bil mož vere, ki je izmed apostolov Gospoda najbolj ljubil. Živo je izpovedal vero: »Ti si Kristus, sin živega Boga!« ali po obilnem ribjem lovu: »Gospod, pojdi od mene, ker sem grešen človek.«

Res je bila njegova vera spočetka nekoliko vihrava – bil je pač po naravi preprost, odkrit, zvest, nekoliko nagel. V grenki preizkušnji, ko je Gospoda zatajil, se je ta ljubezen izčistila, se ponižala in se oprla edino na božjo milost. »Gospod, ti vse veš, ti veš tudi to, da te ljubim,« je ponižno odgovoril ob Genezareškem jezeru, ko ga je Gospod dokončno postavil za poglavarja Cerkve. To je Peter tudi dokazal. Vrgli so ga najprej v mamertinsko ječo in ga na današnji dan leta 67 po starem izročilu križali po Gospodovi napovedi: »Ko si bil mlad, si se opasoval sam, … ko pa se postaraš, boš raztegnil roke in drug te bo opasal.« Ob smrti naj bi Peter prosil, naj obrnejo križ narobe, češ da ni vreden, da bi umrl tako kakor njegov Učenik. Nad njegovim grobom stoji danes v Rimu največja cerkev sveta.

sveti Pavel - apostolPavel je apostol narodov in največji misijonar vseh časov. Rodil se je v Tarzu v Mali Aziji. Jezus sam ga je čudežno poklical za apostola, ko se mu je prikazal na poti v Damask (25. januar) in je Pavel iz preganjalca Cerkve postal njen apostol. Pavlova spreobrnitev je za Jezusovim vstajenjem eden največjih dogodkov krščanske zgodovine. Od farizejske usmerjenosti staršev je podedoval verski ogenj in rimsko državljanstvo, od učiteljev v domači šoli, zlasti pa v Jeruzalemu od slovečega Gamaliela, poznanje Svetega pisma. Šibak in bolehen po telesu, je bil silen po duhu in volji; kar je bil, je bil z vsem srcem.
S temi lastnostmi je Pavel dovršil čudovita misijonska dela, večja ko drugi apostoli. Na svojih treh misijonskih potovanjih je obšel skoraj ves tedaj znani svet. Povsod je šel v središče dežele, v glavna mesta in tam oznanjal Kristusov nauk, da se odtod razraste tudi po deželi. Najprej je vedno poskusil pri svojih rojakih, Judih, kjer je skoraj povsod slabo naletel. Potem se je obrnil k poganom. Na teh potih je moral veliko pretrpeti (2 Kor 11,16-332 Kor 11,16-33
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

16 Zopet pravim: Nihče naj ne misli, da sem nespameten; če pa vendar, me tudi kakor nespametnega sprejmite, da se tudi jaz kaj malega pohvalim. 17 Kar govorim v tej zadevi hvale, ne govorim po Gospodu, temveč kakor v nespameti. 18 Ker se mnogi hvalijo po mesu, se bom še jaz hvalil. 19 Saj radi prenašate nespametne, ker ste pametni. 20 Prenašate namreč, če vas kdo usužnjuje, če vas kdo ujeda, če vam kdo jemlje, če se kdo povišuje, če vas kdo v obraz bije. 21 V nečast pravim: smo bili pač slabotni! V čemer si pa kdo kaj upa – v nespameti govorim – si tudi jaz upam: 22 So Hebrejci? Jaz sem tudi. So zarod Abrahamov? Jaz tudi. 23 So služabniki Kristusovi? – V nespameti govorim – jaz še bolj: s trudi čez mero, z ječo čez mero, z ranami v izobilju, v smrtni nevarnosti pogostoma. 24 Od Judov sem jih petkrat dobil po eno manj ko štirideset. 25 Trikrat sem bil šiban, enkrat kamnan, trikrat se je z menoj ladja razbila, eno noč in en dan sem prebil na odprtem morju. 26 Mnogokrat sem bil na potih, v nevarnostih na rekah, v nevarnostih pred razbojniki, v nevarnostih pred rojaki, v nevarnostih pred neverniki, v nevarnostih v mestu, v nevarnostih v samoti, v nevarnostih na morju, v nevarnostih pred lažnivimi brati; 27 v trudu in naporu, v pogostnem bedenju, v lakoti in žeji, v pogostnih postih, v mrazu in nagoti. 28 Zraven tega, kar me povrhu zadene, imam vsakdanji opravek, skrb za vse cerkve. 29 Kdo je slaboten in bi jaz ne bil slaboten? Kdo se pohujšuje in bi mene ne peklo? 30 Če se je treba hvaliti, se bom hvalil s svojimi slabostmi. 31 Bog in Oče Gospoda Jezusa, ki je hvaljen vekomaj, vé, da ne lažem. 32 V Damasku je dal namestnik kralja Areta damaško mesto zastražiti, da bi me ujel, 33 toda spustili so me v košu skozi okno po zidu in sem ubežal njegovim rokam. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Najbolj pa je poveličal svojega Gospoda s smrtjo. Za cesarja Nerona so ga obglavili isti dan kakor apostola Petra. Nad njegovim grobom v Rimu stoji veličastna bazilika.
V pričakovanju smrti piše učencu Timoteju: »Dober boj sem izbojeval, tek dokončal in vero ohranil. Odslej je namreč zame pripravljen venec pravice, ki mi ga bo dal tisti dan Gospod«.
Vir

Pavel – iskalec Resnice
Pavlove korenine rastejo iz judovske in grške kulture. Ob prelomnici življenja pred Damaskom pa se mu je odprlo neskončno obzorje neke nove kulture, kjer »ni več Juda ne Grka, ni več sužnja ne svobodnjaka, ni več moškega ne ženske«, ampak so vsi »eno v Kristusu Jezusu« (Gal 3,28Gal 3,28
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

28 Ni več Juda, tudi ne Grka; ni več sužnja, tudi ne svobodnega; ni več moškega in ženske; kajti vsi vi ste eno v Kristusu Jezusu. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Papež Benedikt je prepričan, da lahko tudi sodobni človek ob proučevanju življenja apostola Pavla in posebej ob prebiranju njegovih pisem najde odgovor na stiske in izzive časa in lastnega življenja. Resnica je samo ena, poti do nje pa so lahko različne. Z apostolom Pavlom želi Cerkev v Pavlovem letu z novo močjo pričevati za »najodličnejšo pot«! Pavel jo je predstavil kristjanom v Korintu, ki so se morali, kot človek danes, soočati s številnimi ponudbami porabništva, zavajajočih ideologij in moralnega razvrata. »Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa ne bi imel, sem brneč bron ali zveneče cimbale /…/ Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen« (1 Kor 13,1.131 Kor 13,1.13
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

13 1 Ko bi človeške in angelske jezike govoril, ljubezni pa bi ne imel, sem brneč bron ali zveneče cimbale. 13 Zdaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; največja med temi pa je ljubezen. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). To je magna charta Pavlovih poslanic. V njih se dotakne vseh področij človeškega življenja. Zato lahko z isto močjo tudi danes nagovarjajo ljudi, ki iščejo resnico in si kot on želijo, »da bi Boga iskali in se morda do njega dotipali in ga našli, saj ni daleč od nikogar izmed nas« (Apd 17,27Apd 17,27
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

27 Naj bi iskali Boga, da bi ga morda otipali in našli, zlasti ker ni daleč od nobenega izmed nas. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).

Tarz – Pavlovo rojstno mesto
Nekaj dni po binkoštnem prazniku leta 58 so Pavla prijeli na ploščadi pred jeruzalemskim templjem. Ko ga je razjarjena množica želela raztrgati in se je zanj zavzel poveljnik rimske kohorte, je Pavel v grškem jeziku zavpil: »Jud sem iz Tarza v Kilíkiji, meščan mesta, ki ni brez slovesa« (Apd 21,39Apd 21,39
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

39 Pavel je rekel: »Jaz sem Jud iz Tarza, meščan ne neznatnega mesta v Ciliciji. Prosim te, dovoli mi, da spregovorim ljudstvu.« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Luka še trikrat omeni v Apd Tarz kot njegovo rodno mesto, ko opisuje Pavlovo doživetje pred Damaskom (Apd 9,11; 21,39; 22,3Apd 9,11; 21,39; 22,3
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

11 In Gospod njemu: »Vstani in pojdi v ulico, ki se imenuje Ravna, in v Judovi hiši vprašaj po nekem Taržanu, Savlu po imenu! Kajti glej, on moli. 39 Pavel je rekel: »Jaz sem Jud iz Tarza, meščan ne neznatnega mesta v Ciliciji. Prosim te, dovoli mi, da spregovorim ljudstvu.« 3 »Jaz sem Jud, rojen v Tarzu v Ciliciji. Bil sem pa v tem mestu vzgojen in pri nogah Gamalijelovih v očetni postavi natančno poučen, za Boga vnet, kakor ste danes vi vsi. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Po spreobrnjenju se je spet zatekel v Tarz, kjer ga je kasneje poiskal apostol Barnaba (Apd 9,30; 11,25Apd 9,30; 11,25
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

30 Toda bratje so to zvedeli, ga odpeljali v Cezarejo in poslali v Tarz. 25 Nato je odšel v Tarz po Savla in, ko ga je našel, ga je vzel s seboj v Antiohijo. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).
Tarz je bil glavno mesto rimske province Kilíkije, pokrajine v jugovzhodnem delu Male Azije. Zaradi svoje ugodne lege na prehodu iz anatolske planote v sirsko Antiohijo je bil znan kot gospodarsko, kulturno, filozofsko in vzgojno središče. Rimski pisec in geograf Starbo (63 pr. do 26 po Kr.) poroča o tarziških šolah, ki naj bi celo prekašale atenske in aleksandrijske. V Tarzu so živeli in poučevali številni stoiški in epikurejski filozofi, med drugim Antipator, ustanovitelj epikurejske šole, Atenodor, učitelj cesarja Avgusta, in slavni rimski retorik Cicero. Še danes lahko v Tarzu občudujemo ostanke rimskega slavoloka, spomina na usodno srečanje med Markom Antonijem in egipčanko Kleopatro leta 31 pr. Kr. Pavel je tako v rojstnem mestu lahko od otroštva dalje obilno srkal vse, kar je takrat premogla grško-rimska kultura.
V Tarzu je poleg Rimljanov in Grkov živela tudi precej številna judovska skupnost. Njen ugled se je kazal tudi v tem, da je ta helenistična judovska diaspora vzdrževala v Jeruzalemu svojo sinagogo (prim. Apd 6,9Apd 6,9
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

9 Vstali pa so nekateri iz shodnice, ki se je imenovala shodnica Libertincev, Cirenejcev in Aleksandrijcev, in izmed tistih, ki so bili iz Cilicije in Azije, in so se s Štefanom prerekali, Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Čeprav so bili običajno Judje, ki so živeli po grških in rimskih mestih, bolj odprti do drugih kultur, so hkrati še bolj skrbno negovali svojo družinsko tradicijo. Pavla je to okolje močno zaznamovalo: odprlo ga je za dialog z drugačnimi, hkrati pa je v njem močno okrepilo zavest lastne hebrejske identitete.

Pavlova rodbina
Od kdaj so Pavlovi predniki živeli v Tarzu in zakaj so prišli, ni znano. Sv. Hieronim poroča, da naj bi rodbina izvirala iz galilejske vasi Gišala, severno od Nazareta. Vemo, da so na tem območju res živeli potomci Benjaminovega rodu. V Tarz naj bi se preselili ok. leta 60 pr. Kr., ko so pokrajino zavzeli Rimljani. Morda pa so se preselili v Tarz, ki je bil živahno trgovsko mesto, tudi iz gospodarskih in kulturnih razlogov.
Iz Pavlovega pogovora z rimskim poveljnikom, ki ga je v Jeruzalemu dal bičati, izvemo, da si Pavel, za razliko od poveljnika, rimskega državljanstva ni kupil, temveč ga je podedoval (Apd 22,28Apd 22,28
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

28 Poveljnik je pristavil: »Jaz sem si to državljanstvo pridobil z veliko vsoto.« Pavel pa je odgovoril: »Jaz pa že z rojstvom.« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Iz tega lahko sklepamo, da je imela Pavlova rodbina v Tarzu ugled tako med Judi kot Rimljani. Pavel se med zagovori pogosto samozavestno sklicuje na svoje rimsko državljanstvo (Apd 16,37; 22,25; 23,27Apd 16,37; 22,25; 23,27
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

37 Toda Pavel jim je rekel: »Naju, ki sva Rimljana, so brez sodbe javno šibali in vrgli v ječo in zdaj naju skrivaj izganjajo? Ne tako; sami naj pridejo in naj naju odpeljejo!« 25 Ko pa so ga bili nategnili za bičanje, je Pavel rekel zraven stoječemu stotniku: »Ali vam je dovoljeno brez sodbe bičati rimskega državljana?« 27 Tega moža so Judje zgrabili in ga hoteli umoriti. Nastopil sem z vojaki in ga rešil, ker sem zvedel, da je rimski državljan. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Vendar tega privilegija ni razumel kot odmik od svojih rojakov, temveč je tudi to, kot sicer vse svoje življenje, postavil popolnoma v službo oznanjevanja evangelija (Apd 25,10Apd 25,10
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

10 Pavel je odvrnil: »Pred cesarskim sodnim stolom stojim, tu moram biti sojen. Judom nisem storil krivice, kakor tudi ti dobro veš. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Rimsko državljanstvo ga je velikokrat obvarovalo pred samovoljo lokalnih veljakov, omogočalo mu je bolj svobodno potovanje in ga je končno pripeljalo tudi v Rim.
Iz Apd lahko sklepamo, da je imel Pavel tudi sestro, ki je bila poročena v Jeruzalemu. Judovske oblasti so Pavla po aretaciji v Jeruzalemu zasliševale in Luka poroča o naklepu skupine gorečih Judov, da bi Pavla iz zasede ubili. Sin Pavlove sestre naj bi slišal za ta naklep, zato je Pavla, ki je bil v priporu v vojašnici, o tem obvestil (Apd 26,16Apd 26,16
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

16 Toda vstani in stopi na noge! Kajti zato sem se ti prikazal, da bi te izvolil za služabnika in za pričo tega, kar si videl, in tega, v čemer se ti bom še razodel. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Poveljnik je dal mladeniča skrivaj poklicati, da mu je zaroto podrobno razložil. Da bi Pavla zaščitil, ga je poslal v Cezarejo, v zapore cesarskega namestnika Feliksa.
Pavel je bil do konca nadvse ponosen na svoje judovske korenine. Tudi v svojem zadnjem zagovoru pred rimskimi rojaki ostaja zvest judovstvu: »Jaz, bratje, nisem storil ničesar zoper svoje ljudstvo ali zoper šege naših očetov. In vendar so me v Jeruzalemu prijeli in me kot jetnika izročili Rimljanom /…/ Zato sem bil prisiljen sklicevati se na cesarja, vendar ne, ker bi hotel tožiti svoj narod« (Apd 28,17.19Apd 28,17.19
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Pavel judovskim prvakom 17 Čez tri dni je sklical judovske prvake. Ko so se zbrali, jim je govoril: »Bratje, čeprav ničesar nisem storil zoper ljudstvo ali očetovske šege, sem bil vendar kot ujetnik iz Jeruzalema izročen oblasti Rimljanov. 19 Ker so Judje ugovarjali, sem bil prisiljen sklicati se na cesarja, vendar ne tako, kakor da bi imel jaz svoj narod v čem tožiti. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Ko želi poslušalce prepričati, da je Jezus pričakovani in resnični mesija Izraela, se sklicuje na svoj slavni rod: »Saj sem tudi jaz Izraelec, Abrahamov potomec, iz Benjaminovega rodu« (Rim 11,1Rim 11,1
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Ostanek Izraela 11 1 Vprašam torej: »Ali je Bog zavrgel svoje ljudstvo?« Nikakor. Saj sem tudi jaz Izraelec, Abrahamov potomec, Benjaminovega rodu. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). V Pismu Filipljanom še bolj konkretno govori o zvestobi judovskim običajem v njihovi družini: »Obrezan sem bil osmi dan, sem iz izraelskega ljudstva, iz Benjaminovega rodu, Hebrejec izmed Hebrejcev, po postavi farizej« (Flp 3,5Flp 3,5
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

5 obrezan osmi dan, iz Izraelovega ljudstva, iz Benjaminovega rodu, Hebrejec od Hebrejcev, po postavi farizej, Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).

Kdaj se je Pavel rodil
Točno leto Pavlovega rojstva ni znano, lahko pa o njem s precejšnjo gotovostjo sklepamo iz različnih posrednih izjav. V Lukovem poročilu o prvem mučencu Štefanu, ki so ga kamnali verjetno leta 32, je Pavel omenjen kot »mladenič, ki mu je bilo ime Savel« (Apd 7,58Apd 7,58
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

58 in vrgli so ga iz mesta ter ga kamnáli. Priče so pa odložile svoja oblačila k nogam mladeniča, ki se je imenoval Savel. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Za mladeniča so v takratnem času imeli moškega med 24. in 40. letom starosti. Pavel v svojem najkrajšem pismu prijatelju Filemonu, ki je bilo napisano ok. leta 62, sebe označi kot starca, gr. presbýtes (Flm 9). Razlagalci sklepajo, da je bil Pavel takrat star ok. 55 let in da se je torej rodil med letoma 7 in 10 po Kr.
Po običaju so mu starši ob rojstvu oziroma obrezi poleg rimskega imena Pavel pridali tudi hebrejsko ime. Izbrali so mu ime najslavnejšega člana Benjaminovega rodu, prvega izraelskega kralja Savla (1 Sam 9,21 Sam 9,2
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

2 Imel je sina, ime mu je bilo Savel, mladega in lepega; ni ga bilo med Izraelovimi sinovi lepšega od njega; za glavo je bil višji nego kdor koli izmed ljudstva. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Ime Savel v hebrejskem jeziku pomeni izprošen od Boga, latinsko ime Pavel pa pomeni majhen. Obe imeni, ki ju je torej Pavel nosil od rojstva, nakazujeta ne samo njegov izvor, temveč tudi njegovo poslanstvo. Med uporabo imen v Apd ni zaznati napetosti, kar samo potrjuje, da ne smemo iskati nekega nasprotja med judovskim Savlom in krščanskim Pavlom. Tudi po spreobrnjenju Apostolska dela Pavla še vedno imenujejo Savel. Samoumevno zveni Lukova omemba, da so Pavla poznali pod obema imenoma: »Savel, ki mu je bilo ime tudi Pavel« (Apd 13,9Apd 13,9
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

9 Savel pa, tudi Pavel imenovan, je poln Svetega Duha uprl vanj pogled Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).
Dosledno začne Savel uporabljati svoje rimsko ime Pavel ob srečanju s prokonzulom Sergijem Pavlom na Cipru (Apd 13,4Apd 13,4
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Na Cipru. Vražar Elima 4 Po Svetem Duhu poslana sta prišla v Selevcijo, od ondod pa odplula na Ciper. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
sl.), ko jasno spozna, da ga Gospod v prvi vrsti pošilja oznanjevat evangelij poganom. Hkrati pa se zaveda svoje usodne povezanosti z rodom, ki mu pripada. Kakor je bil namreč Benjamin najmlajši Jakobov sin, tako se tudi on čuti, da je »najmanjši izmed apostolov« in ni vreden, da bi se tako imenoval. A po Božji milosti je to, kar je (prim. 1 Kor 15,81 Kor 15,8
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

8 Nazadnje za vsemi pa se je kakor negodniku prikazal tudi meni. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
–10).

Pavlova izobrazba
Pavel je odraščal v okolju treh jezikov in dveh kultur. Njegova družina je morala biti zelo predana judovskim izročilom, zato je bil doma pogovorni jezik gotovo aramejščina. V javnosti so tudi Judje morali govoriti grško, ker je bila grščina od Aleksandra Velikega naprej glavni pogovorni jezik na celotnem območju Male Azije. Pri molitvi v sinagogi pa so tudi v diasporah poleg grškega prevoda Svetega pisma, imenovanega Septuaginta, brali hebrejske tekste. Iz Pavlovih pisem je razvidno, da mu je bila grščina najbolj domača in da je Septuaginto pogosto navajal kar po spominu.
Nasprotno od helenistične šole, kjer je osnovno izobrazbo predstavljalo znanje matematike, retorike in filozofije, je judovsko izobraževanje temeljilo na Postavi. V talmudskem traktatu Pirke Abot, ki je preveden tudi v slovenščino, najdemo veliko navodil, kako pravilno vzgajati. Rabini poudarjajo, da študija Postave ne more ničesar nadomestiti. Rabi José tako pravi: »Trudi se s preučevanjem Postave, kajti nje ne moreš podedovati« (Prike Abot II,17). Postavo so začeli učiti petletne otroke. Z desetimi leti naj bi otrok že prebiral komentar Postave, imenovan Mišna, s petnajstimi pa Talmud (Pirke Abot V,24). Kdor se ukvarja s Postavo zaradi nje same, trdijo rabini, si zasluži, da ves svet postane njegov. »Postava ga odeva v ponižnost in sveti strah, usposablja ga, da je pravičen, pošten in zanesljiv. Oddaljuje ga od greha in približuje zasluženju« (Pirke Abot VI,1). Ko prebiramo te modre izreke, ki jih je Pavel osvajal prva leta izobraževanja, bolje razumemo Pavlove besede Galačanom: »Postava je za nas vzgojiteljica, ki nas je vzgojila za Kristusa, da bi bili opravičeni iz vere. Ko pa je nastopila vera, nismo več pod vzgojiteljico« (Gal 3,24Gal 3,24
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

24 Postava je torej postala naša vzgojiteljica za Kristusa, da bi bili iz vere opravičeni; Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
–25).

Ob Gamalielovih nogah
Luka v poročilu o Pavlovem zagovoru pred rojaki v Jeruzalemu omenja, da se je Pavel poučil o postavi očetov tudi v Jeruzalemu »ob Gamalielovih nogah« (Apd 22,3Apd 22,3
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

3 »Jaz sem Jud, rojen v Tarzu v Ciliciji. Bil sem pa v tem mestu vzgojen in pri nogah Gamalijelovih v očetni postavi natančno poučen, za Boga vnet, kakor ste danes vi vsi. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Učeni Gamaliel je kot učitelj postave deloval v Jeruzalemu med letoma 20 in 50 po Kr. Bil je vnuk in naslednik velikega rabija Hilela (ok. 60 pr. Kr. do 20 po Kr.), ki je, v nasprotju s svojim tekmecem rabijem Šamajem, zagovarjal bolj prožno razlago Postave. Najverjetneje gre za istega Gamaliela, ki se je pred velikim zborom zavzel za apostole z besedami: »Roke proč od teh ljudi in izpustite jih! Zakaj če sta njihov načrt in njihovo početje od ljudi, bosta propadla; če pa izhajata od Boga, jih ne boste mogli uničiti, temveč se boste znašli v boju proti Bogu« (Apd 5,38Apd 5,38
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

38 Zato vam zdaj pravim: Ne dotikajte se teh ljudi in pustite jih; zakaj če je ta načrt ali to delo človeško, bo razpadlo; Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
–39).
Kdaj je prišel Pavel v Jeruzalem in koliko časa je bil v Gamalielovi šoli, ne vemo natančno. Najverjetneje je to bilo v zgodnjih 20. letih po Kr. Ker niti Luka v Apd niti Pavel v svojih pismih ne omenjata, da bi Pavel kdaj videl Jezusa pred njegovo smrtjo na križu, sklepamo, da v času Jezusovega javnega delovanja Pavla ni bilo v Jeruzalemu. Po končanem šolanju v Jeruzalemu se je Pavel ok. leta 25 vrnil v rojstno mesto Tarz. Tam se je še naprej pripravljal na sprejem učiteljske službe v sinagogi. V tem času pa se je moral priučiti tudi neke obrti, s katero se je lahko preživljal. Ko se je čez dobrih trideset let poslavljal od svojih dragih Efežanov, jim je ponosno zatrdil: »Sami veste, da so te roke prislužile vse, kar smo potrebovali jaz in moji spremljevalci« (Apd 20,34Apd 20,34
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

34 Sami veste, da so te roke prislužile, kar je bilo potrebno meni in mojim tovarišem. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).
Vir

Praznik svetih apostolov Petra in Pavla. Simon, sin Jona in Andrejev brat, ki je prvi izmed učencev izpovedal, da je Jezus Kristus, ki je Petra poklical, Sin živega Boga. Pavel pa, apostol poganov, je oznanjal Judom in Grkom križanega Kristusa. Oba sta v veri in ljubezni do Jezusa Kristusa oznanjala evangelij v mestu Rim. Pod cesarjem Neronom sta umrla kot mučenca: prvi, kot poroča izročilo, pribit na križ z glavo navzdol in v Vatikanu pokopan ob Triumphalni cesti, drugi umorjen z mečem in pokopan na Ostienski cesti. Na ta dan slavi ves svet z enako častjo in spoštovanjem njuno zmago.
Vir