V Troini na Sicíliji, je 2 januarja leta 1164 v Gospodu zaspal sveti Silvester, opat, ki je živel po pravilu svetih vzhodnih očetov.
Vir
Vzhodno meništvo je po bizantinski okupaciji prišlo predvsem v južno Italijo, starodavno Magna Graecia, in se naselilo zlasti v Kalabriji in na Siciliji.
Med številnimi samostani, ki so nastali na Siciliji, je bil tudi samostan v Troini (Enna), posvečen svetemu Mihaelu, po pravilu svetega Bazilija, zaradi katerega so se menihi imenovali „bazilijanci“; v tem samostanu, ki je bil v tistem času veliko središče duhovnosti, je živel menih Silvester.
Rodil se je proti koncu 11. in v začetku 12. stoletja v Troini in o njem ni veliko znanega, vendar so do nas prišle zgodbe o različnih čudovitih dogodkih, v katerih je imel glavno vlogo. V mladosti je vstopil v samostan San Michele in se odlikoval po svoji izjemni dobrodelnosti.
Na srebrni podlagi dragocene ferkule (nosil za prenašanje svetnikovega kipa), ki ga upodablja, je vgravirano trajno izročilo, ki govori o pomoči, ki jo je nudil staremu beraču, za katerega se je pozneje izkazalo, da je bil Gospod Jezus.
Lokalni zgodovinarji pripovedujejo, da se je v eni uri odpravil v Katanijo, da bi počastil sveto mučenko Agato na njen praznik; čudež je bil v tem, da je bil samostan od mesta Etna oddaljen štirideset kilometrov in je tako na poti tja kot nazaj hodil peš.
Okoli leta 1155 je odšel v Rim na obisk k novemu papežu Adrianu VI, ki ga je posvetil v duhovnika. Ob vrnitvi se je ustavil v Palermu in ozdravil mladega Viljema, sina sicilijanskega kralja Viljema I. (1154-1156), kar mu je prineslo velik ugled svetosti in ob vrnitvi v Troino je bil izvoljen za opata.
Po nekaj letih se je v želji po večji askezi umaknil in si zgradil celico ob oratoriju, posvečenem svetemu Bartolomeju, nedaleč od samostana.
Umrl je 2. januarja 1164 v Troini. Njegov kult „ab immemorabili“ je potrdil papež Julij III (1487-1555), njegov liturgični praznik pa je 2. januar. Na njegov praznik se na njegov grob odpravi spominska procesija moških na mulah, ki so vprežene in obložene z lovorjem, in vsak položi lovorjevo vejico na njegov grob.
IT7
Silvester, sin iz plemiške družine, je postal bazilijanski menih v Samostanu svetega nadangela Mihela v domačem mestu, nekaj časa pa je živel tudi v samostanu San Filippo di Fragalà blizu Frazzana, kjer je med drugim spoznal Conona iz Nasa. Imel je dar zdravljenja bolnikov z molitvijo in znamenjem križa ter si je kmalu pridobil sloves posebne svetosti. Ko so ga bratje v Troini hoteli izvoliti za opata, je pobegnil v gozd in tam živel kot puščavnik vse do smrti; od tod izvira njegovo ime „opat lešnikov“.
Nad Silvestrovim grobom v Troini so leta 1625 zgradili njemu posvečeno cerkev, v kateri so se zgodili številni čudeži. Leta 1575 je rešil svoje mesto in celotno Sicilijo pred epidemijo kuge, potem ko so na njegov spominski dan v procesiji nosili njegovo podobo.
Zavetnik Troine na Siciliji
DE
Silvester iz Troine, znan tudi kot Silvestro di Troina, se je rodil med lokalnim plemstvom v Troini na Siciliji v Italiji konec 11. ali v začetku 12. stoletja. Kot mladenič je začutil globok klic, da bi živel pobožno in duhovno življenje. Vstopil je v bazilijski samostan svetega Mihaela Nadangela v Troini, kjer se je posvetil življenju v molitvi in dobrodelnosti.
V samostanu in okoliški skupnosti je Silvester zaradi svojih dobrodelnih in prijaznih dejanj postajal vse bolj znan. S svojo nesebičnostjo in velikodušnostjo si je prislužil občudovanje in spoštovanje svojih menihov in prebivalcev Troine. V nekem obdobju svojega življenja je kratek čas živel v samostanu San Filippo di Fragalo pri Frazzanu v Italiji.
Zaradi njegove pobožnosti in predanosti Bogu ga je papež Adrian VI. okoli leta 1155 v Rimu posvetil v duhovnika. Po posvečenju se je vrnil v svoj samostan v Troini, kjer je bil izbran za opata. S svojim vodenjem je še naprej navdihoval in vodil svoje brate v samostanskem življenju.
Vendar pa je Silvester s starostjo začutil klic k bolj kontemplativnemu in samotarskemu življenju. Z dovoljenjem nadrejenih je odstopil z mesta opata in se umaknil, da bi živel kot puščavnik v majhni celici v gozdnatem območju ob oratoriju svetega Bartolomeja v bližini samostana. Na tem osamljenem kraju se je posvetil izključno življenju v molitvi in povezanosti z Bogom.
V njegovem življenju so svetemu Silvestru iz Troine pripisovali številne čudežne zgodbe. Ena od najbolj znanih pripovedi pripoveduje, kako je nekoč odkril, da je bil berač, ki mu je pomagal, v resnici Jezus v preobleki. Ta dogodek je še poglobil Silvestrovo predanost in zavezanost služenju ubogim in odrinjenim.
Druga zgodba govori o Silvestrovi predanosti sveti Agati. Pravijo, da je peš prepotoval 40 milj v vsako smer do svetišča svete Agate na njen praznik v Etni na Siciliji. Izjemno je to pot opravil in končal pobožnost v eni sami uri, kar je čudežen dosežek, ki je dokazal njegovo neomajno vero in predanost.
Obstaja tudi poročilo o svetem Silvestru, ki je ozdravil sina sicilijanskega kralja Viljema I. Z gorečo molitvijo in znamenjem križa nad dečkom je Silvestrova priprošnja prinesla čudežno ozdravitev.
Po njegovi smrti 2. januarja 1164 so na njegovem grobu poročali o številnih čudežih. Zaradi teh pričevanj so leta 1625 nad njegovim grobom zgradili cerkev, posvečeno svetemu Silvestru iz Troine.
Papež Julij III. je sredi 16. stoletja priznal svetost njegovega življenja in velik vpliv njegove priprošnje ter ga razglasil za svetega. Njegova beatifikacija, ki jo spremlja potrditev cultus, pomeni uradno priznanje njegovih svetniških kreposti in odobritev njegovega čaščenja v Katoliški cerkvi.
Praznik svetega Silvestra iz Troine praznujemo 2. januarja, na dan njegove smrti. Njegovo življenje je navdihujoč zgled vernikom, saj jih opominja na moč molitve, nesebičnosti in spoštovanja Kristusovega nauka. Procesija z njegovimi relikvijami in molitve na njegovo priprošnjo naj bi leta 1575 na Siciliji ustavile izbruh kuge, kar je še en dokaz, da je ta sveti menih še vedno imel duhovni vpliv.
EN