Zavetnik domačih živali; za dobro letino krmilnih rastlin; za “srečno novo leto”
Atributi: palica, knjiga, oljčna vejica, zmaj ali bik
Imena: Silvester, Silvan, Silverij, Silvio, Silvijan, Silvo, Vester, Bester, Silvestra, Silva, …
Po rodu je bil Rimljan. Ko je postal mašnik, se je začelo Dioklecijanovo preganjanje. Silvester se ga ni ustrašil. Kjer je mogel, je pomagal, tolažil in opogumljal. Leta 314 so ga izvolili za papeža. Mir, ki ga je Cerkvi prinesel cesar Konstantin, je papežu pripomogel tudi do plodovitega zunanjega dela.
Cesar sam je dal zidati lepe stavbe Bogu v čast, najprej tisto, ki je bila posvečena zmagoslavnemu Odrešeniku (v spomin na zmago nad Maksencijem) in je bila zamišljena kot »mati in glava vseh cerkva prestolnice in zemlje«. Ta bazilika je ostala do danes rimska škofovska cerkev in je šele pozneje dobila ime Sveti Janez v Lateranu.
Drugo veliko papeževo veselje je bilo, da je s cesarjevo pomočjo ob vznožju vatikanskega griča nad grobom prvega papeža Petra postavil mogočno cerkev s 86 marmornatimi stebri. Ta cerkev je stala enajst stoletij.
Papež Silvester je seveda imel tudi svoje bridkosti, zlasti dve: krivo vero donatistov, ki so učili, da grešniki niso udje Cerkve. Obsodil jih je cerkveni zbor v Arlesu na Francoskem. Še večja bolečina je bila Arijeva kriva vera, ki je tajila Jezusovo božjo naravo. Cesar Konstantin je sklical škofe celotnega imperija v Nicejo. Na tem prvem vesoljnem cerkvenem zboru leta 325 papež osebno ni bil navzoč, zastopali pa so ga njegovi odposlanci, ki so prvi podpisali koncilske odločbe.
Ko je skoraj dvaindvajset let vodil Cerkev, je 31. decembra leta 335 bil tudi zanj »Silvestrov večer« življenja in je mirno zaspal v Gospodu. Na ta dan je njegov god.
Vir
Silvester je bil Rimljan, ki se je rodil sredi 3. stoletja. Že med Dioklecijanovim preganjanjem kristjanov je bil posvečen v duhovnika in se je pred preganjalci skrival v bližini Rima. Leta 314 je bil izvoljen za papeža. V čas njegovega papeževanja spada znameniti koncil v Niceji leta 325, ki ga je sklical cesar Konstantin. Silvester je Cerkev vodil dobrih dvajset let, vendar nimamo iz časa njegovega papeževanja kakšnih posebnih podatkov. 31. december velja za dan njegove izvolitve za papeža.
Silvester je v mladosti še doživljal strahote preganjanja kristjanov, leto dni po »svobodi« pa je že kot papež doživel »zmagoslavje« Cerkve z vsemi dobrimi in slabimi posledicami. Po zaslugi cesarja Konstantina se je namreč začel razcvet Cerkve v vseh pogledih, tudi gospodarskem in političnem. V njegovem času so zgradili najbolj pomembne cerkve v Rimu: Janeza Krstnika v Lateranu, sv. Petra ob vatikanskem griču, svetega Križa in številne druge.
Ime: Povezujejo ga z latinskim pridevnikom silvestris »gozdni, v gozdu živeč«, tj. »gozdni prebivalec, hostnik«.
Rodil se je v 3. stoletju v Rimu v Italiji, umrl pa 31. decembra 335, prav tako v Rimu.
Družina: Po rodu je bil Rimljan; v »knjigi papežev« je zapisano ime njegovega očeta, Rufin, legendarno izročilo »življenje svetega Silvestra« pa njegovo mater imenuje Justa.
Papež: 31. januarja 314 je bil izvoljen za 33. papeža in je vodil Cerkev do smrti leta 335, torej polnih 21 let.
Prednik: Melkijad (311–314).
Naslednik: Marko (336).
Kreposti: Bil naj bi izjemno razgledan, velikodušen in ljubezniv ter pogumen, zato mu tudi pripisujejo naziva »Confessor« (Spoznavalec) in »Catholicus« (Katoličan).
Cesarjev krst: Papež Silvester naj bi cesarja Konstantina Velikega krstil in ga s tem ozdravil gobavosti. V 8. stoletju naj bi to pripoved obogatili s t. i. Konstantinovo darovnico, s katero naj bi cesar papežu iz hvaležnosti podaril mesto Rim in ves zahodni svet in mu dovolil nositi cesarske insignije.
Koncil: Leta 325 je bil v Niceji sklican prvi vesoljni koncil, ki je v celoti zavrnil arijanski nauk o Sveti Trojici, ki je zanikal Kristusovo božanstvo. Papež je te sklepe potrdil.
Legende: O njem je ohranjenih veliko zgodb in legend. Ena izmed njih govori, kako je Konstantinova mati Helena želela svojega že krščenega sina pripeljati k judovstvu. Med Silvestrom in dvanajstimi rabini se je vnela diskusija, v kateri jih je Silvester enajst takoj premagal. Dvanajsti pa naj bi ubil bika ter ga poskušal zopet oživiti, a mu ni uspelo, Silvestru pa se je tudi to posrečilo. Po drugi legendi pa naj bi nekemu nevarnemu zmaju zavezal gobec.
Grob: Pokopali so ga na Priscilijinem pokopališču ob Vii Salarii.
Zavetnik: Je zavetnik domačih živali, priprošnjik za dobro letino krmilnih rastlin, za »srečno novo leto«.
Upodobitve: Večinoma je upodobljen v papeškem ornatu, njegovi atributi pa so palica, knjiga, oljčna vejica, zmaj ali bik. Pogosto je na upodobitvah skupaj s cesarjem Konstantinom, včasih tudi s cesarico Heleno. Znamenite freske iz njegovega življenja so v Silvestrovi kapeli v cerkvi Santa Quattro Coronat v Rimu.
Goduje: 31. decembra; v vzhodni Cerkvi pa 2. januarja.
Beatifikacija: Spomin na papeža Silvestra so v Cerkvi obhajali že od leta 354 in je eden izmed prvih svetnikov iz vrst nemučencev.
Vir
Sveti papež Silvester I., ki je Cerkev sveto vodil mnogo let v času, ko je cesar Konstantin zgradil častitljive bazilike in je Nicejski koncil razglasil Kristusa za Božjega Sina. Na ta dan je bilo pokopano njegovo telo na pokopališču Priscile
v Rimu.
Vir
Zadnjemu dnevu v letu pravijo trdi Slovenci staro leto, a ne Silvestrov dan ali večer,« je proti koncu 19. stoletja zapisal slovenski narodopisec Ivan Navratil. Večerne plesne zabave in druge hrupne prireditve ob izteku starega in pričakovanju novega leta, ki so se razbohotile z duhom potrošništva, so bile našim prednikom neznane. Pred vstopom v novo leto so ljudje delali obračune sami s seboj. Ta večer je bil drugi sveti večer z družinskim obredom blagoslovitve doma in z molitvijo pred jaslicami. Kdor je mogel, se je udeležil zahvalnega opravila v župnijski cerkvi. Za mlajši rod pa je zadnji dan leta znan pod imenom ‘Silvestrovo’ ali ‘Silvester’. Dobil ga je po svetniku, ki se ga Cerkev spominja na zadnji dan koledarskega leta.
O življenju sv. Silvestra je ohranjenih veliko zgodb in legend, manj pa zanesljivih zgodovinskih podatkov, čeprav je vodil Cerkev v prelomnem obdobju njene zgodovine – v času, ko je cesar Konstantin dal kristjanom v rimskem cesarstvu svobodo in enakopravnost. Po vsej verjetnosti se je rodil v Rimu, kjer je kot mladenič bral na tablah na Kapitolu razglas cesarja Avrelijana o preganjanju kristjanov in o razglasitvi sončnega boga za najvišje rimsko božanstvo. V moški dobi je doživel Dioklecijanovo preganjanje, med katerim si je prislužil častni naziv ‘spoznavalec’: kot diakon papeža Marcelina je namreč obiskoval kristjane v ječah in jih hrabril.
Kot diakon in kasneje kot duhovnik je služil še trem papežem. Po smrti papeža Miltiada leta 314 je bil izvoljen za rimskega škofa in kot 32. naslednik apostola Petra je Kristusovo Cerkev vodil enaindvajset let – do leta 335. Nobenih zgodovinskih dokazov ni, da bi on spreobrnil in krstil cesarja Konstantina. Pač pa drži, da je s Konstantinovo pomočjo papež Silvester I. v Rimu zgradil tri veličastne cerkve: svetega Odrešenika (zdaj svetega Janeza) v Lateranu, ki je ostala do danes rimska škofovska cerkev, torej papeževa stolnica, sv. Petra ob vatikanskem griču in sv. Pavla ob Ostijski cesti. Cesar Konstantin je dal Cerkvi ne le svobodo, temveč tudi mnoge izjemne pravice, zato si je prilaščal odločujočo vlogo v njej in samega sebe označil kot ‘škofa za zunanje zadeve’. Pogubne posledice cezaropapizma, kakor se poseganje svetnih vladarjev na cerkveno področje imenuje, je bolj kot Rim čutil Bizanc, ki ga je Konstantin povzdignil v svojo prestolnico in ga po sebi imenoval Konstantinopel.
Za vlade papeža Silvestra I. je Cerkev notranje najbolj ogrožala zmota, ki jo je širil duhovnik Arij: oznanjal je nauk, da je Logos (učlovečena Beseda) stvar Očeta, s čimer je tajil pravo božanstvo Kristusovo. Nauk je obsodil cerkveni zbor v Niceji leta 325. Na njem so opredelili versko resnico, da je Kristus pravi Bog in pravi človek ter sestavili vero, ki jo molimo pri maši.
Papež Silvester I. je umrl 31. decembra leta 335. Njegov spomin se obhaja že od leta 354.
V času vladanja papeža Silvestra I. je Cerkev notranje najbolj ogrožala zmota, ki jo je širil duhovnik Arij: oznanjal je nauk, da je Logos (učlovečena Beseda) stvar Očeta, s čimer je tajil pravo božanstvo Kristusovo. Nauk je obsodil cerkveni zbor v Niceji leta 325.
Silvester je eden prvih svetnikov, ki niso bili mučenci. Upodabljajo ga s papeškim križem in tiaro, z angeli in s knjigo.
Na staro leto ali Silvestrovo je drugi sveti večer, zato po izročilu tudi kajenje, kropljenje in molitev, nato pa veselo pričakovanje novega leta in praznovanje v družinskem krogu.
Vir
Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.