sveti Stanislav Kostka – redovnik

»Ne iščite nobenega drugega razloga za moj skrivni odhod kakor namen, da se odtegnem svetu in sledim božjemu klicu, ki me poziva v Družbo Jezusovo. Ako me imata oče in brat rada, kakor bi me morala imeti, me ne bosta obsodila, da sem ju zapustil in si izbral stan, ki me osrečuje … Trdno sem odločen Bogu služiti in v njegovi službi z vezmi uboštva, čistosti in pokorščine vztrajati, dokler bom živ. Nobena moč sveta me ne more omajati v tem sklepu.«
Ime: Ime je sestavljeno iz slovanskega velelnika glagola stati – stani v pomenu »postani« in morfema -slav v pomenu »slaven«.
Rojen: 28. oktobra 1550.
Kraj rojstva: grad Rostkow v Mazoviji na Poljskem.
Umrl: 15. avgusta 1568.
Kraj smrti: Rim v Italiji.
Družina: Rodil se je v eni najuglednejših plemiških rodbin na Poljskem. Njegov oče Ivan je bil senator in vojaški poveljnik. Z ženo Marjeto roj. Krystka sta imela štiri sinove in hčer. Najstarejši je bil Pavel, drugi Stanislav, nato še Janez in Albert.
Študij: Starši so Pavla in Stanislava poslali študirat v jezuitski konvikt na Dunaj. Tu je kmalu zbolel, tako da je njegovo življenje viselo na nitki.
Kreposti: Stanislav je že kot otrok živel krepostno življenje: velika ljubezen do Marije je v njem prebudila posebno zavzetost za sveto čistost, kot član bratovščine sv. Barbare je vneto častil evharistijo in veliko molil.
Videnja: Med boleznijo je doživljal izredne mistične milosti: ko mu niso mogli prinesti zakramentov za umirajoče, se mu je prikazala sv. Barbara v spremstvu dveh angelov in mu prinesla obhajilo. Naslednjič pa se mu je prikazala Marija, mu naročila, naj vstopi v Družbo Jezusovo in mu v naročje položila Dete Jezusa.
Nasprotovanje: Zaradi očetovega in bratovega nasprotovanja ga sprva niso hoteli sprejeti v jezuitski red.
Pobeg: Avgusta 1567 je na tiho pobegnil z Dunaja in se kot preprost kmečki fant peš odpravil proti Augsburgu, da bi za sprejem preprosil nemškega provinciala Petra Kanizija. Tudi on si ga ni upal sprejeti, zato ga je poslal v Rim.
Sprejem: Stanislav je prispel v Rim 25. oktobra 1567, kjer ga je general Frančišek Borgia le sprejel v noviciat pri sv. Andreju na Kvirinalu.
Bolezen: V redu je preživel le dobrega pol leta, saj ga je že 10. avgusta 1568 napadla mrzlica, čez štiri dni pa ga je (na njegovo lastno željo) Marija vzela k sebi.
Zavetnik: Poljske in Varšave; velja za zavetnika študentov, novincev; priprošnjik proti sklepnim zlomom, očesnim boleznim in vročici, proti hudim boleznim.
Upodobitve: Upodabljajo ga v obleki italijanskih jezuitov, v plašču s stoječim ovratnikom. Njegovi atributi so lilija, križ, rožni venec in Marijina podoba; pogosto je prikazan tudi z detetom Jezusom v naročju.
Čudeži: Ob njegovem grobu sta se spreobrnila brat Pavel in domači učitelj, na njegovo priprošnjo je Bog pomagal Poljakom v boju proti Turkom, ozdravljal je bolnike in celo obudil k življenju take, ki so jih imeli že za mrtve.
Beatifikacija: Papež Pavel V. je že 19. oktobra 1605 dovolil njegovo češčenje za blaženega, za svetnika pa ga je 21. junija 1726 razglasil Benedikt XIII.
Goduje: 13. novembra.
Vir