Rodil se je v Terranovi v Kalabriji v grški družini, pred prihodom v Rim je dlje časa živel kot puščavnik v Palesini in Egiptu. Možno je, da je bil med puščavniki na gori Karmel, saj so ga tudi karmeličani prišteli med svoje svetnike. Do votlin, kjer je živel v ubožni samoti, so glasovi herezij prihajali samo kot oddaljeni odmev.
Njegov pontifikat se je začel v času vladanja cesarja Hadrijana, končal pa v obdobju Antonina Pija. Glede na to, da je središče cesarstva bilo ugodno za širjenje različnih idej, so se v Rim v tem času priselili številni heretiki. Glavni krivoverski nauk tistega časa je bil gnosticizem, kateremu je Telesfor odločno nasprotoval, ker je menil, da bi lahko zavedel krščanstvo proti misticizmu oddaljenemu od resničnosti. Najvidnejši predstavnik tega nauka je bil Valentin, ki se je prav v tem obdobju iz Egipta preselil v Rim, kjer se je okoli njega skozi več kot dvajset let zbralo večje število sledilcev.
Na podlagi podatkov, ki jih daje Liber pontificalis, ugotavljajo, da je ravno Telesfor uvedel polnočnice, jutranje maše in liturgijo tretje ure ob prazniku Božiča, praznovanje Velike noči na nedeljo, post v postnem času (za duhovnike sedem tednov pred Veliko nočjo), ter petje himne Glorija – Slava Bogu na višavah, ki jo je po nekaterih virih sestavil sam Telesfor. Umrl je kot mučenec proti koncu vladanja cesarja Hadrijana.
Vir
Rodil se je v Grčiji , umrl pa leta 136 v Rimu.
Po popisu svetega Ireneja je bil 6. naslednik svetega Petra. Umrl je mučeniške smrti.
Telesfor pomeni marljiv z namenom.
Vir
– V Rimu, rojstni dan za nebesa svetega Telesfóra, papeža, ki je bil za apostolom Petrom postavljen kot sedmi papež in je bil mučen v času Antonina Pija.
– V Rimu, smrt svetega Telésfora, papeža, ki je, po pričevanju svetega Ireneja, pretrpel slavno mučeništvo kot sedmi škof, postavljen od apostolov.
Vir
Telesfor, po rodu Grk in puščavnik, je sedež zasedal enajst let, tri mesece in enaindvajset dni. Škof pa je bil v času Antonina in Marka. Določil je, naj se sedem tednov pred veliko nočjo obhaja post in da naj se na Gospodov rojstni dan maša obhaja ponoči, kajti v vseh časih ni nihče obhajal maše pred tretjo uro, uro, ko je naš gospod stopil na križ. Določil je tudi, naj se pred daritvijo moli angelska himna, se pravi: “Slava Bogu na višavah”. Ovenčan je bil z mučeništvom. Pokopali pa so ga ob telesu svetega Petra v Vatikanu, četrti dan pred januarskimi nonami [2. januarja]. V mesecu decembru je opravil štiri posvečenja in posvetil dvanajst prezbiterov ter osem diakonov, škofov pa po raznih krajih trinajst. In škofovski sedež je bil prazen sedem dni.
Vir
Grškega rodu ali iz Magna Graecia; osmi papež, naslednik Siksta I. na rimskem sedežu, ki je vladal 11 let, 3 mesece in 22 dni, od leta 125 do 136.
O njegovem pontifikatu ni znanega popolnoma ničesar, razen nekaj poročil, brez zgodovinske podlage, posredovanih iz zvezka Liber Pontificalis. I, 129, po katerih je Telesfor uvedel postni čas in uvedel tri božične nočne maše s petjem „Gloria in excelsis Deo“.
Sveti Irenej v svojem znanem delu Adversus haereses trdi, da je Telefor doživel „slavno mučeništvo“, kar je ponovil in potrdil Evzebij v svojem delu Historia ecclesiastica V, 6,4.
Umrl je v Rimu in bil pokopan v grobnici svetega Petra v Vatikanu.
Rimski martirologij in misal se ga spominjata 2. januarja, ponekod 5. januarja, pravoslavni pa 22. februarja.
Njegovo podobo najdemo v Sikstinski kapeli v Vatikanu, naslikano v tako imenovani Cerchia di Sandro Filipepi, ki ga poznamo pod imenom Botticelli.
IT
Telesfor je bil rimski škof in nato papež približno od leta 126 do 137. Njegov pontifikat se je začel v času vladavine Hadrijana in končal v času vladavine Antonina Pija.
Tradicije polnočne maše ob božiču, praznovanja velike noči v nedeljo, tedna posta pred veliko nočjo in petja Glorie se običajno pripisujejo njegovemu pontifikatu, vendar nekateri zgodovinarji dvomijo, da je to pravilno. Sveti Irenej Lyonski pravi, da je Telesfor utrpel mučeništvo. V rimskem martirologiju je njegov praznik 2. januarja; milanska cerkev ga praznuje 5. januarja, grška pa 22. februarja. Karmeličani častijo Telesforja kot zavetnika reda, ker je trdil, da je živel kot puščavnik na gori Karmel.
IT
Po seznamu škofa Ireneja iz Lyona je bil Telesfor šesti Petrov naslednik in je umrl kot mučenec.
Telefor naj bi prej živel kot puščavnik na gori Karmel. Ko je postal papež naj bi uvedel božično mašo ob polnoči, praznovanje velike noči ob nedeljah, sedemtedenski post pred Veliko nočjo in petje Glorie; vendar je bilo to zgodovinsko izpodbijano.
V pismu Viktorju I. Irenej ponovno omenja Telesforja in ga imenuje prezbiterja pred Soterom, ki se je izkazal za strpnega do kristjanov iz drugih cerkva v zadevah cerkvene discipline.
Zgodovinsko gledano je bil Telefor verjetno eden od cerkvenih voditeljev, katerega ime se je zaradi njegovega mučeništva ohranilo v spominu in so ga zato navedli v seznamu škofov.
DE
Sveti Telesfor je bil po navedbah Liber Pontificalis Grk, kot kaže njegovo ime. Bil je puščavnik.
Cerkev je vodil v času cesarja Antonija Pija. Sveti Irenej pravi, da je veliko noč vedno praznoval na nedeljo (ne nujno 14. nisana po judovskem koledarju). Po navedbah Liber Pontificalis je pred veliko nočjo uvedel sedemtedenski post. Od Ireneja vemo, da dolg post sega celo v čas pred Telesforjem, vendar se je njegova dolžina v zgodnjih časih precej spreminjala. Povsem mogoče je, da je Telesfor dal nekatera pravila za njegovo dolžino. Liber Pontificalis piše tudi, da je uvedel polnočno mašo na božično noč, vendar učenjaki menijo, da se je to verjetno zgodilo nekaj stoletij pozneje. Liber Pontificalis piše tudi, da je odredil, da se pri božični maši poje Gloria in Excelsis Deo, in to samo takrat. Še v 11. stoletju duhovniki niso smeli recitirati Glorie, razen ob veliki noči, čeprav jo je papež lahko recitiral pogosteje. Prav tako naj bi v mašo uvedel nove molitve. V času njegovega pontifikata je prišlo do upora Simona Bar-Kohbe v letih 132-135. Jeruzalem postane pogansko mesto.
V Liber Pontificalis je Telesfor, tako kot vseh prvih štirinajst Petrovih naslednikov, naveden kot mučenec. O mučeništvu večine drugih nimamo dokazov, vendar sveti Irenej pravi, da je Telesfor umrl kot mučenec pod cesarjem Hadrijanom (umrl leta 138). Podrobnosti ne poznamo. Pokopan je bil blizu cerkve svetega Petra v Vatikanu.
Njegov spominski dan, 5. januar, je bil v rimskem koledarju do leta 1969. Vendar pa je ta dan nastal po Florijanovi zaslugi, ki ga je zamenjal z drugim rimskim mučencem. V grški cerkvi je njegov praznik 22. februar.
NOR
Papež sveti Telesfor, znan tudi kot Telesforo, je bil Grk, ki naj bi izviral iz Kalabrije. Služil je kot papež in v času svojega službovanja veliko prispeval. Nekatere legende sicer kažejo, da je bil pred izvolitvijo puščavnik, vendar so te trditve nekoliko dvomljive. Papež Telesfor je priznan zaradi svojih prizadevanj, da bi ohranil stike s skupnostmi, ki so veliko noč praznovale na različne datume. Čeprav je veliko noč praznoval na nedeljo, je poskrbel, da so se ohranile vezi s skupnostmi, ki so jo obhajale drugače. Poleg tega je uvedel tradicijo božične polnočnice in s tem ustvaril trajno dediščino za krščansko skupnost. Ena od pomembnih odločitev papeža Telesforja je bila vključitev Glorie med liturgijo. Odredil je, da se ta hvalnica Bogu poje kot del maše, kar je še povečalo bogastvo cerkvenega bogoslužja. Po zgodovinskih pričevanjih se je papež Telesfor zaradi svojih pridig, ki so pripeljale do spreobrnjenja številnih posameznikov, soočal z nasprotovanji in izzivi. Domneva se, da je morda doživel mučeništvo, kar kaže na njegovo neomajno predanost veri. Na nekaterih upodobitvah svetnika je pogosto prikazan kot papež, ki drži kelih s tremi hostijami, ki lebdijo nad njim. Ta upodobitev simbolizira praznovanje božiča s tremi mašami, ki ponazarjajo časno, duhovno in večno Kristusovo rojstvo. Poleg tega ga druga upodobitev prikazuje kot papeža s kelihom skupaj z palico v bližini, kar morda izraža način njegovega mučeništva. Papež sveti Telesfor je umrl leta 138 ali 139, ko je zaradi svoje neomajne predanosti širjenju krščanskih naukov pretrpel mučeništvo. Njegova svetost in prispevek k Cerkvi sta bila priznana, kar je v predkongregacijskem obdobju privedlo do njegove kanonizacije. Čeprav papež sveti Telesfor nima posebnega zavetništva, ga častijo in praznujejo na različne praznike. V latinski Cerkvi ga počastijo 2. januarja. V grški Cerkvi se njegov praznik praznuje 22. februarja. Nekateri koledarji ga priznavajo 5. januarja, drugi pa se ga spominjajo 3. januarja. Na splošno je papež sveti Telesfor pustil trajen pečat v Katoliški cerkvi s svojo zavzetostjo za pospeševanje edinosti, uvajanjem novih liturgičnih praks in nazadnje z žrtvovanjem svojega življenja za vero. Njegov spomin je navdih za vernike in opomin na pogum in predanost, ki sta potrebna za ohranjanje prepričanja.
EN