Imena: Tomislav, Tomo, Tomi
Nevernega Tomaža bi lahko imenovali svetnika današnjega časa. Znani prizor nezaupanja bi utegnil napeljati na misel, da je bil dvomljivec, boječnež, svojeglavec, če ne bi prav iz evangeljskih poročil v njem prepoznali enega najsamostojnejših in najodločnejših med apostoli. Ko je Jezus hotel iti v Judejo, da bi obudil Lazarja, so ga učenci zadrževali, da ga ne bi Judje kamnali. Tomaž pa je tedaj spodbujal tovariše: »Pojdimo še mi, da z njim umrjemo!«
Po Gospodovem vstajenju, ko se je Jezus prikazal apostolom na velikonočno nedeljo, je Tomaž pokazal nekoliko trmaste nevere, ko ni verjel desetim apostolom, ki so mu veseli zatrjevali: »Gospoda smo videli.« V razbolelosti tistih dni je nekam široko dejal: »Če ne vidim na njegovih rokah znamenja žebljev in ne vtaknem svojega prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, ne bom veroval.«
Čez osem dni je Jezus spet prišel k apostolom in tudi Tomaž je bil med njimi. In tedaj mu Jezus reče: »Položi svoj prst semkaj in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, temveč veren.« To je bilo takrat vroče dobremu Tomažu! Padel je Gospodu k nogam in ga molil: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus pa mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ. Blagor tistim, ki niso videli, a so verovali!«
Sv. Gregor Veliki pravi: »Ni se zgodilo po naključju, da Tomaž ni veroval in se mu je dal Jezus dotakniti svojih ran, temveč po božji odločitvi. Tomaževa nevera je naši veri v večjo korist kakor vera vseh drugih apostolov. S tem, da se je Tomaž dotaknil svetih ran, so tudi iz naše duše izginili vsi dvomi.« Tomaž je bolj kakor drugi apostoli lahko rekel: Kar smo videli in slišali, česar smo se s svojimi rokami dotaknili, besedo življenja, to vam oznanjamo.
Vir
Praznik svetega Tomaža, apostola, ki drugim učencem ni verjel, ko so oznanjali, da je Kristus vstal. Toda, ko mu je Jezus sam pokazal prebodeno stran, je vzkliknil: »Moj Gospod in moj Bog«. Poroča se, da je to vero oznanjal indijskim ljudstvom.
Vir