Atributi: škofovska oblačila, knjiga z ribo
Imena: Urh, Udo, Ulrich, Ulrih, Ulrik, Uroš; Ulrika, Ula
Cerkve v Sloveniji/svetu: V Sloveniji je 38 cerkva sv. Urha. Po njih so poimenovani kraji Sv. Urh, Šenturška Gora, Šenturh.
Rodil se je leta 890 in bil po rodu Bavarec. Tudi po naših krajih ima več cerkva. Kot otrok je bil tako šibak, da so ga starši od sramu skrivali. Pozneje pa je zrastel v krepkega dečka in se odločil za duhovski stan. Kot mladenič se je izogibal nevarne družbe. »Če ni netiva, tudi ognja ni,« je rekel. Najprej je hotel postati benediktinski menih, v molitvi pa je spoznal, da ga Bog kliče v apostolsko življenje. Postal je svetni duhovnik in pozneje škof augsburške škofije, ki jo je potem vodil petdeset let. Bil je mož molitve in dela, ljubil pa je tudi duhovito in nedolžno šalo.
Leta 955 je odločilno pripomogel k zmagi nad Madžari na Leškem polju. Madžari, ki so na svojih roparskih pohodih često plenili tudi po naši slovenski zemlji, so leta 955 prišli prav do Augsburga in ga oblegali. Škof sam je dal popraviti mestno obzidje in je sredi puščic in kamnov brez čelade in oklepa jahal od čete do čete in jih bodril. Redovnicam pa je naročil, da so molile za božje varstvo. Ko je spoznal, da pripravlja sovražnik odločilen napad, je po slovesni maši obhajal vso vojsko. Res so sovražniki napadli, mesto je pod Urhovim poveljstvom napad odbilo.
Dovolj močna armada cesarja Otona I. in Čehov je Madžarom zadala popoln poraz. Oton je zdaj prisilil Madžare k stalni naselitvi in sprejemu krščanstva. Vsa Evropa si je oddahnila in tudi naši slovenski kraji so bili rešeni hude nadloge. Na bojišču sta obležala poleg drugih najbližjih tudi Urhov brat in nečak. Škofa Urha (Ulrika) je ta izguba tako prizadela, da ga je prišel tolažit sam cesar. Naš svetnik je bil predvsem škof, a tudi velik junak in čuteč človek.
Svoje pastirske dolžnosti je Urh opravljal z živo zavestjo odgovornosti pred Bogom in z modrostjo, pridobljeno s prisrčno molitvijo. Prepotoval je večkrat širne pokrajine svoje škofije in za vzgojo dobrih duhovnikov ustanovil stolniško šolo, ki je kmalu zaslovela daleč naokrog.
Umrl je 4. julija leta 973. Takrat tudi goduje.
Vir