Viktorin je bil škof v mestu Petovio, današnjem Ptuju. Umrl je okoli leta 304 med preganjanjem kristjanov pod cesarjem Dioklecijanom. Viktorin velja za prvega razlagalca Sv. pisma v zahodnem svetu. Njegovi spisi so močno vplivali na nadaljnjo latinsko svetopisemsko eksegezo. Ohranila sta se le dva spisa: O zgradbi sveta in Razlaga Razodetja.
Vir
Viktorin Ptujski (+ 303), prvi latinski ekseget in prvi znani literarni ustvarjalec na našem ozemlju, ima le skromno bero ohranjenih spisov. Čeprav ga je pozna antika občudovala in posnemala, pa ga je prehod v srednji vek skoraj v celoti odrinil na rob. Med ohranjenimi fragmenti je tudi homilija z razlago evangeljske prilike o desetih devicah. Četudi morda homiletična oblika ni Viktorinova, pa je gotovo njegova sama eksegeza, ki jo je morda neznani avtor kasneje prelil iz šolskega komentarja v bogoslužno homilijo. Resda je besedilo očitno bilo napisano v času preganjanj, vseeno pa ima močno sporočilo tudi za danes in nam odstira, kaj je prava modrost in kako naj živimo svojo vero, da nam ognjena reka ne bo branila vstopa na svatbo.
Vir
Spomin svetega Viktorína, ptujskega škofa v Panóniji, ki je razlagal knjige svetega Pisma in izdal mnoge spise in je bil, ob preganjanju cesarja Dioklecijana, ovenčan z mučeništvom.
Vir
Viktorin je bil škof v mestu Petovio, današnjem Ptuju, cerkveni pisatelj in teolog. Cerkev ga uvršča med cerkvene očete, saj velja za prvega latinskega razlagalca Svetega pisma. Viktorin je škofovsko službo v Petovioni opravljal v drugi polovici 3. stoletja in je v tem obdobju rimskega preganjanja bil eden redkih, ki je literarno ustvarjal in deloval.
O Viktorinu ni znanih veliko zgodovinskih dejstev, razen tega, kar je o njem povedal sv. Hieronim, ki ga je moral zelo ceniti, saj ga je imel za svojega vzornika. Kajti o Viktorinu govorijo predvsem njegova dela, s katerimi je oral ledino na področju razlage svetopisemskih knjig. Številni so jih uporabljali, navajali in predelovali.
Njegova dela so imela velik vpliv v tedanjem krščanskem svetu, a so bila pozneje po krivici zapostavljena, zato ni čudno, da se je izmed vseh del, ki jih je napisal, do danes ohranila le manjšina, v celoti sta se ohranila le njegova spisa O stvarjenju sveta in Razlaga Razodetja. Njegovi spisi so v slovenskem prevodu z naslovom Razlaga Razodetja in drugi spisi izšli leta 1999.
Poleg tega je napisal še razlage k prvim trem Mojzesovim knjigam, k prerokom Izaiju, Ezekijelu in Habakuku, k Pridigarju in Visoki pesmi, razložil je Matejev evangelij in Janezovo Razodetje.
Viktorinu na Slovenskem sicer ni posvečena nobena cerkev, se pa po njem imenuje minoritski samostan in ena od ulic na Ptuju, v okviru Teološke fakultete v Ljubljani pa deluje znanstveno-raziskovalni Inštitut za patristične študije Victorinianum.
Kdaj, kje in na kakšen način je Viktorin umrl, ostaja neznanka. Po vsej verjetnosti je prejel mučeniško krono ob velikem preganjanju kristjanov za časa cesarja Dioklecijana leta 303 na Ptuju. Glede mučeništva obstajata dve domnevi, in sicer naj bi po eni teoriji umrl v času pred Dioklecijanovimi preganjanji pred letom 304, po drugi pa prej, pod Numerijanovimi preganjanji v letih 283–284. Kaj se je zgodilo z njegovimi svetniškimi ostanki, ni znano.
Vir
O Viktorinu ni znanih veliko zgodovinskih dejstev, razne tega, kar je o njem povedal sv. Hieronim, ki ga je moral zelo ceniti, saj ga je imel za svojega predhodnika in vzornika. Kajti o Viktorinu govorijo predvsem njegova dela, s katerimi je oral ledino na področju razlage svetopisemskih knjig; številni so jih uporabljali, navajali in predelovali.
Ime: Izhaja iz latinske besede victor v pomenu »zmagovalec« ali glagola vinco, ki pomeni »zmagati«.
Rodil se je v 3. stoletju, okoli leta 240, umrl pa 2. novembra 303 na Ptuju (Petovio).
Družina: O njegovem izvoru obstajajo različne teze: po eni naj bi prišel z vzhoda, iz Grčije, saj pravi sv. Hieronim, da je bolje znal grško kot latinsko. Po drugi domnevi pa naj bi bil domačin.
Škofija: Petovio, Ptuj je bil v 3. stoletju največje in najpomembnejše rimsko mesto: z okolico je imelo okoli 30.000 prebivalcev (več kot London in Dunaj). V tem času naj bi bila tu ustanovljena tudi škofija, podrejena oglejskemu patriarhatu. Prvi znani škof je sv. Viktorin.
Nasledniki: Med Viktorinovimi nasledniki so omenjeni še: Aprijan (343), Marko (381), Julij Valens (381). Leta 2000 je bil Ptuj vzpostavljen kot sedež naslovnega škofa. Do leta 2006 je bil njegov naslovni škof Anton Stres, danes pa ta naziv nosi češki pomožni škof Pavel Posád.
Kreposti: Bil je neustrašenega in plemenitega značaja, zelo izobražen in vzornega življenja.
Dela: Napisal je razlage ali komentarje k prvim trem Mojzesovim knjigam, k preroku Izaiju, Ezekijelu in Habakuku, k Pridigarju in Visoki pesmi, razlago Matejevega evangelija in knjige Razodetja. Pripisujejo mu spis Proti krivovercem, v latinskem jeziku pa so se nam ohranili spisi O ustvarjanju sveta in Razlaga Razodetja.
Življenjepis: O svetem Viktorinu Ptujskem prvi poroča sv. Hieronim v svoji knjigi O odličnih možeh.
Mučeništvo: Tudi glede mučeništva obstajata dve domnevi: po eni naj bi umrl v času pred Dioklecijanovimi preganjanji pred letom 304, po drugi pa prej, pod Numerijanovimi preganjanji v letih 283–284. Kaj se je zgodilo z njegovimi svetniškimi ostanki, ni znano. Nepreverjena ostaja trditev, da naj bi jih prenesli v Rim.
Zavetnik: svoje škofije.
Upodobitve: Upodabljajo ga v škofovski obleki s palmovo vejo in mečem v roki.
Pri nas: Njegovi spisi so v slovenskem prevodu z naslovom Razlaga Razodetja in drugi spisi izšli leta 1999. Že prej pa so o njem pisali, leta 1888 je izšel pregled slovstva v knjigi škofa dr. Mihaela Napotnika Sv. Viktorin, škof ptujski.
Goduje: 2. novembra, V Sloveniji 3. novembra.
Misel: »Ni namreč dovolj, da drevo živi in zeleni, sadu pa nima. Tako ni dovolj imenovati se kristjan in se za kristjana priznavati, ne pa imeti kristjanovih del.«
Vir
Ptuj je najbrž najstarejše mesto na slovenskih tleh. Grajski grič je bil naseljen že vsaj 2.000 let pred Kristusom, o čemer pričajo stara grobišča. Rimljani, ki so na svojih osvajalnih pohodih leta 15 pred Kr. prišli do Drave, *so na tleh nekdanje keltske naselbine zgradili vojaško postojanko Poetovio, ki se je spričo cvetoče obrti in trgovine kmalu razvila v eno najbogatejših rimskih provincialnih mest. V Poetovio je zgodaj prišlo krščanstvo in poročila pravijo, da je bila tukaj že v 3. stoletju škofija. Prvi znani in hkrati najbolj slavni ptujski škof je današnji godovnjak sv. Viktorin.
O njem na kratko, a zanesljivo poroča znameniti prevajalec Svetega pisma sv. Hieronim v svoji knjigi O odličnih možeh. Tam pove, da je Viktorin svoje delavno in Bogu vdano življenje sklenil z mučeniško smrtjo. Bil je izobražen in plodovit pisatelj. Napisal je razlage k prvim trem Mojzesovim knjigam, k prerokom Izaiju, Ezekijelu in Habakuku, k Pridigarju in Visoki pesmi, razložil je Matejev evangelij in Janezovo Razodetje. Njegova spisa O stvarjenju sveta in Razlaga Razodetja sta se ohranila v latinskem jeziku, čeprav sv. Hieronim pravi, da je Viktorin bolj obvladal grščino kot latinščino.
Po tem so nekateri sklepali, da je bil najbrž grškega rodu. Večina poročevalcev o Viktorinu pa je mnenja, da je bil domačin, vzgojen v grškem okolju. Neznana sta kraj in čas njegovega rojstva, bolj zanesljiv pa je čas njegove smrti. Po vsej verjetnosti je prejel mučeniško krono o velikem preganjanju kristjanov za časa cesarja Dioklecijana leta 303. Njegov rojstni dan za nebesa je bil 2. november; ker pa ta dan praznujemo spomin vernih duš, obhajamo njegov god 3. novembra.
Ptujski škof Viktorin je z govorjeno besedo širil Kristusov nauk v svoji škofiji, s svojimi spisi pa je bil učitelj vere tudi drugod, saj so jih uporabljali pri verskem pouku od Afrike do Irske. V svojih razlagah Svetega pisma se je naslanjal na grške cerkvene očete, ki pa jih ni kar prepisoval, temveč je težja poglavja samostojno pojasnjeval. Sv. Hieronim pravi, da so njegova dela znamenita po vsebini, a manj pomembna po obliki. V njegovem času verski nauk še ni bil v celoti natanko določen, zato je Viktorin brez lastne krivde v svojih izvajanjih podal nekatere nazore, ki jih je pozneje Cerkev zavrnila. To je pisal v trdnem prepričanju, da je nauk pravilen, kajti vse življenje se je vneto boril proti verskim zmotam.
Ob preseljevanju narodov je bilo mesto Poetovio razdejano in krščanstvo v tej pokrajini iztrebljeno. Ni znano, kaj se je zgodilo s svetniškimi ostanki škofa Viktorina. Po raznih knjižnicah so se ohranili Viktorinovi spisi in na podlagi teh so nekateri raziskovalci sklepali, da je bil Viktorin škof v mestu Poitiersu v Franciji, zato se je njegovo češčenje razširilo najprej tam. Pred dobrimi dvesto leti pa so znanstveniki dokazali, da je Viktorin deloval in za Kristusa z mučeništvom pričeval v današnjem Ptuju. Tedaj so ptujski cerkveni in svetni gospodje prosili v Rim, da bi smeli tega svetnika v domačem kraju javno častiti, toda brez uspeha. Šele blaženi škof Anton Martin Slomšek je (leta 1848) dosegel, da se sme Viktorinu v mariborski škofiji izkazovati javna čast pri bogoslužnih opravilih – pri maši in molitvenem bogoslužju.
Vir
Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.