sveti Viktorin Ptujski – škof in mučenec

sveti Viktorin Ptujski - škof in mučenec“O desetih devicah”

Viktorin je bil škof v mestu Petovio, današnjem Ptuju. Umrl je okoli leta 304 med preganjanjem kristjanov pod cesarjem Dioklecijanom. Viktorin velja za prvega razlagalca Sv. pisma v zahodnem svetu. Njegovi spisi so močno vplivali na nadaljnjo latinsko svetopisemsko eksegezo. Ohranila sta se le dva spisa: O zgradbi sveta in Razlaga Razodetja.
Vir

Viktorin Ptujski (+ 303), prvi latinski ekseget in prvi znani literarni ustvarjalec na našem ozemlju, ima le skromno bero ohranjenih spisov. Čeprav ga je pozna antika občudovala in posnemala, pa ga je prehod v srednji vek skoraj v celoti odrinil na rob. Med ohranjenimi fragmenti je tudi homilija z razlago evangeljske prilike o desetih devicah. Četudi morda homiletična oblika ni Viktorinova, pa je gotovo njegova sama eksegeza, ki jo je morda neznani avtor kasneje prelil iz šolskega komentarja v bogoslužno homilijo. Resda je besedilo očitno bilo napisano v času preganjanj, vseeno pa ima močno sporočilo tudi za danes in nam odstira, kaj je prava modrost in kako naj živimo svojo vero, da nam ognjena reka ne bo branila vstopa na svatbo.
Vir

Spomin svetega Viktorína, ptujskega škofa v Panóniji, ki je razlagal knjige svetega Pisma in izdal mnoge spise in je bil, ob preganjanju cesarja Dioklecijana, ovenčan z mučeništvom.
Vir

Viktorin je bil škof v mestu Petovio, današnjem Ptuju, cerkveni pisatelj in teolog. Cerkev ga uvršča med cerkvene očete, saj velja za prvega latinskega razlagalca Svetega pisma. Viktorin je škofovsko službo v Petovioni opravljal v drugi polovici 3. stoletja in je v tem obdobju rimskega preganjanja bil eden redkih, ki je literarno ustvarjal in deloval.
O Viktorinu ni znanih veliko zgodovinskih dejstev, razen tega, kar je o njem povedal sv. Hieronim, ki ga je moral zelo ceniti, saj ga je imel za svojega vzornika. Kajti o Viktorinu govorijo predvsem njegova dela, s katerimi je oral ledino na področju razlage svetopisemskih knjig. Številni so jih uporabljali, navajali in predelovali.
Njegova dela so imela velik vpliv v tedanjem krščanskem svetu, a so bila pozneje po krivici zapostavljena, zato ni čudno, da se je izmed vseh del, ki jih je napisal, do danes ohranila le manjšina, v celoti sta se ohranila le njegova spisa O stvarjenju sveta in Razlaga Razodetja. Njegovi spisi so v slovenskem prevodu z naslovom Razlaga Razodetja in drugi spisi izšli leta 1999.
Poleg tega je napisal še razlage k prvim trem Mojzesovim knjigam, k prerokom Izaiju, Ezekijelu in Habakuku, k Pridigarju in Visoki pesmi, razložil je Matejev evangelij in Janezovo Razodetje.
Viktorinu na Slovenskem sicer ni posvečena nobena cerkev, se pa po njem imenuje minoritski samostan in ena od ulic na Ptuju, v okviru Teološke fakultete v Ljubljani pa deluje znanstveno-raziskovalni Inštitut za patristične študije Victorinianum.
Kdaj, kje in na kakšen način je Viktorin umrl, ostaja neznanka. Po vsej verjetnosti je prejel mučeniško krono ob velikem preganjanju kristjanov za časa cesarja Dioklecijana leta 303 na Ptuju. Glede mučeništva obstajata dve domnevi, in sicer naj bi po eni teoriji umrl v času pred Dioklecijanovimi preganjanji pred letom 304, po drugi pa prej, pod Numerijanovimi preganjanji v letih 283–284. Kaj se je zgodilo z njegovimi svetniškimi ostanki, ni znano.
Vir