Na današnji dan frančiškanski redovi praznujejo praznik vtisnjenja ran sv. Frančišku.
Sv. Frančišek je stigmate ali Kristusove rane prejel 17. septembra 1224 leta, ob svojem zadnjem obisku gore La Verna.
Frančišek se je rad umaknil v samoto, kjer je molil in premišljeval. Na gori La Verna v Toskani, ki jo je njegovemu redu zapisal gospod Orlando iz gradu Chiusi, je imel Frančišek kamnito kapelico. Ni znano točno kolikokrat je Frančišek molil na njej, a njegov zadnji obisk je sigurno najbolj pomemben. Ko je noč počasi pojenjala in je dan že skoraj vstal, je Frančišek na nebu videl serafa s šestimi perutmi, ki se mu je bližal in ki je v sebi nosil podobo križanega človeka. Frančišek se je serafa prestrašil, a obenem čutil radost nad milostnim Kristusovim pogledom in bolest sočutja, ko ga je videl pribitega na križ. Hkrati se je zavedal, da se tako prikazovanje in tako trpljenje ne ujema z neumrljivostjo serafinskega duha. V radosti in bolesti, ki sta se pomešali z občudovanjem mu je seraf razodel, da mu Bog preko njega kaže pot do razumevanja kako se mora ne po telesnem mučeništvu, temveč po duhovnem ognju ves spremeniti v očitno podobo križanega Kristusa.
Tako je Frančišek postal Alter Christus ali drugi Kristus.
»Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. V naprej naj mi nihče ne povzroča nevšečnosti; jaz namreč nosim Jezusova znamenja na svojem telesu.« (Gal 2,20; 6,17)
Mesto, kjer je Frančišek prejel Kristusove rane, danes zaznamuje kapela svetih ran ali stigmat. Kraj je obdan z rdečim marmorjem in zaščiten s steklom.
Vir
Frančiškani so edini, ki jim je Cerkev dovolila bogoslužno obhajati praznik vtisnjenja ran svetemu Frančišku Asiškemu, to je 17. septembra. Na ta dan je Frančišek Asiški prejel Kristusove rane, ko je molil na gori La Verna.
Sicer ne gre za področje božje, temveč le človeške vere, saj praznika ne zaznamuje vesoljna Cerkev – le Frančiškovi redovi.
Frančišek se je rad umikal v samoto, tako je bilo tudi avgusta leta 1224. Na gori Verni, kjer je imel kamnito kapelico, je molil in premišljeval. Ko je na praznik povišanja svetega križa, 14. septembra, v globoki molitvi razmišljal o Kristusovem trpljenju, se mu je križani Jezus prikazal. Frančiška je to še okrepilo v ljubezni do njega. Ko je podoba izginila, so se na Frančiškovih rokah in nogah pojavile rane, katerih medicina ni znala pojasniti. Iz njih je tekla kri.
Čeprav se je Frančišek rodil v Asisiju bogatemu trgovcu, se je sam odpovedal materialnim dobrinam in jih zamenjal za duhovne. Bil je diakon, vendar duhovnik nikoli, saj je menil, da ni vreden te časti. Ustanovil pa je frančiškanski red.
Pri nas so frančiškani najštevilčnejša redovna skupnost – v Sloveniji jih je okrog 80. Frančiškovo vodilo izpolnjujejo na Brezjah, v Ljubljani, na Kostanjevici v Novi Gorici, na Sveti gori, v Novem mestu, Kamniku, Kopru, Mariboru, Nazarjah, Novi Štifti in v Sveti Trojici v Slovenskih goricah, do pred kratkim pa so bili tudi v Strunjanu.
Sveti Frančišek Asiški sicer goduje 4. oktobra.
Vir