blaženi Jordan Saški – redovnik

Jordan SaškiImena: Jordan, Giordano; Jordana, Giordana, Jordanka, …

Jordan Saški je bil drugi redovni general dominikancev. Velja za človeka, ki je dokončno ustanovil in razširil red dominikancev. Rodil se je okoli leta 1200 v Borgbergu. Bil je vsestransko nadarjen; odlikovala ga je tako duhovna izobrazba kot srčna dobrota. Za dominikanski red je pridobil številne osebnosti svojega časa, predvsem znane profesorje. Leta 1237 je utonil ob brodolomu pred sirsko obalo, ko se je vračal iz Palestine. Pokopan je v dominikanski cerkvi v Akkonu v Izraelu.
Spominjamo se ga 13. februarja.
Vir
Jordan SaškiŽivljenjepisci in poznavalci njegovega življenja in dela ga prištevajo med največje osebnosti, ki jih je Nemčija dala Cerkvi. Bil je izredno nadarjen, saj je z dobrimi dvajsetimi leti na vseučilišču v Parizu magistriral, pa tudi vseskozi globoko pobožen, saj je že kot študent hodil navsezgodaj k maši in nemalokrat čakal pred cerkvenimi vrati, da jih je cerkovnik odprl. Ko je kmalu po ustanovitvi pridigarskega reda spoznal sv. Dominika, se je takoj navdušil zanj in vstopil k dominikancem. Po komaj dobrih dveh letih je po smrti ustanovitelja že moral prevzeti vodstvo in uresničiti njegove načrte. To je storil več kot odlično: redu je dal vso potrebno svetovno širino, organizacijo in redovna pravila. »Vzgojil« je veliko pomembnih bogoslovnih učiteljev, filozofov in mistikov. Zelo ga je cenil in upošteval tudi papež Gregor IX. Red je postal pod njegovim vodstvom eden vodilnih v trinajstem stoletju. Vseskozi pa je bil zvest geslu reda: z molitvijo in premišljevanjem najti najtesnejši stik z Bogom ter širiti božje kraljestvo na zemlji. Bil je človek velikih dejanj in molitve, organizacijska in notranja, duhovna sila svojega reda.
Ime: Ime je hebrejsko, in sicer izhaja iz hebrejskega imena Jarden, to je imena reke, ki pomeni »tekoča reka« oz. kot osebno ime »krščen z vodo iz Jordana«.
Rodil se je okoli l. 1185 v Borgbergu pri Paderbornu v Nemčiji, umrl pa je 13. februarja 1237, ko je utonil na obali pred Sirijo, ko se je vračal z vizitacije v Palestini.
Družina: Bil je kmečkega rodu in temeljito izobražen.
Zavetnik: Zaradi svoje »nesrečne« smrti na morju v tujini je ostal malo znan. Je zavetnik dominikanskega reda in duhovnih poklicev.
Sodobniki: Sv. Dominik in sv. Albert Véliki, papež Gregor IX., cesar Friderik II.
Upodobitve: Upodabljajo ga kot dominikanca s knjigo v roki.
Darovi: Nadarjenost, pristna pobožnost, govorniška sposobnost, talenti razuma in srca; organizacijska sposobnost, ljubeznivost in izpostavljanje globokih vezi z ljudmi, odločnost, jasna in odkrita beseda; bil je človek molitve in treznega duha.
Misli: Očitajo mu, da svoje nauke in opomine v pridigah rad ponavlja. Jordan pa pravi: »Če ti je uspelo dobiti nekaj dobrih zelišč in iz njih pripraviti okusno jed, ne bi bilo ravno pametno, da jo takoj vržeš proč in začneš z velikim trudom iskati druga zelišča.«
Nekega spreobrnjenca želijo sprejeti v red, eden izmed bratov pa temu ostro nasprotuje, češ da ga njegovo spreobrnjenje nič ne briga. Jordan mu odgovori: »Brat, če bi ti zanj prelil vsaj eno kapljo krvi, kakor je Kristus zanj vso svojo, bi ti bilo gotovo drugače mar zanj.«
        Beatifikacija: Njegovo češčenje je potrdil papež Leon XII. leta 1826 in mu dal naslov blaženi.
Goduje: 13. februarja.
Vir

»Pazi nase, da zaradi duhovne utrujenosti ali telesne oslabelosti svojemu telesu ne odtegneš možnosti za dobra dela, svojemu duhu prožnosti, bližnjemu dobrega zgleda, Bogu pa časti in kar sicer slabega more nastati zaradi napake neobvladanja samega sebe. Telesno mrtvičenje le malo koristi, v bedenju, postu in joku pa je prav lahko prekoračiti mero. Nikoli pa ne zrastejo čez mero kreposti: ponižnost in potrpežljivost, krotkost in poslušnost, ljubezen in skromnost.«
Ime: izhaja iz hebrejskega imena reke v Sveti deželi, to pa iz hebrejščine: ha-jarden, ki pomeni »teče navzdol« oz. kot osebno ime v pomenu »krščen z vodo iz Jordana«.
Rojen: okoli l. 1185.
Kraj rojstva: grad Borgberg pri Paderbornu v Nemčiji.
Umrl: 13. februarja 1237.
Kraj smrti: obala pred Sirijo.
Družina: Izhajal je iz nemške plemiške družine grofov Eberstein. Bil je izrazito nadarjen, že doma so ga vzgajali v pobožnosti in dobrodelnosti.
Sodobniki: Sv. Dominik in sv. Albert Veliki, papež Gregor IX., cesar Friderik II.
Študij: Bil je zelo nadarjen, saj je z dobrimi dvajsetimi leti že doštudiral na univerzi v Parizu in poučeval umetnost in slovnico na pariških šolah.
Voditelj: Blaženi Reginald Orleanski.
Red: Na pepelnično sredo leta 1220 se je pridružil novoustanovljenemu redu dominikancev in red dokončno utrdil ter razširil. Red danes združuje pobožno kontemplativno življenje z aktivnim dušnim pastirstvom, zlasti pa goji pridiganje, ljudske misijone in intenzivni znanstveni študij.
Geslo: »Moliti, blagoslavljati in pridigati«.
Predstojnik: Takoj po vstopu so mu že zaupali pomembne službe v redu, postal je najprej predstojnik obsežne lombardske province, po smrti sv. Dominika pa leta 1222 njegov naslednik.
Predhodnik: sv. Dominik (1216–1221).
Naslednik: sv. Rajmund Penjafortski (1238–1240).
Kreposti: Vseskozi je bil globoko pobožen, že kot študent je hodil navsezgodaj k maši in nemalokrat čakal pred cerkvenimi vrati, da jih je cerkovnik odprl. Poleg velikega znanja in govorniških sposobnosti je bil vedno pripravljen pomagati trpečim, imel je čut za vse, ki so bili v stiski, ob vsem delu pa je zmeraj našel čas tudi za premišljevanje in poglobljeno osebno molitev.
Zavetnik: Nima kakšnega posebnega zavetnika, razen da je priprošnjik dominikanskega reda za nove duhovne poklice.
Upodobitve: Upodabljajo ga kot dominikanca v značilni črno-beli dominikanski obleki s peresom in knjigo v roki, lahko pa ima tudi lilijo.
Smrt: Umrl je tragične smrti, ko se je vračal z vizitacije v Palestini. Ladjo, s katero je plul, je zajel vihar, tako da se je potopila. Skupaj z ostalimi 29 potniki je utonil tudi on.
Beatifikacija: Papež Leon XII je leta 1826 potrdil njegovo češčenje in mu dal naslov blaženi.
Goduje: 13. februarja.
Vir