Razlaga imen v reviji Ognjišče
Razlaga imen
Pri razlagi se bomo omejili na nekatera osebna in krstna imena, iz katerih je mogoče izluščiti njihov prvotni pomen. Mnoga imena so se zelo spreminjala, dobivala nove oblike, v raznih časih tudi razne razlage, ki niso vselej najbolje ustrezale. Razložiti bomo skušali poleg svetniških tudi nekatera nesvetni-ška, zgodovinska imena že zato, ker so po svoje zanimiva. Zanimiva je še posebej primerjava med izvirnim imenom in med obliko, ki jim jo je dalo naše ljudstvo, kakor da so slovenska. Nekatera dolga in okorna imena so znali naši predniki prikrojiti za domačo rabo in jih okrajšati. Kratice pomenijo: germ. — germansko ime, gr. — grško, h. — hebrejsko, 1. — latinsko, pom. — pomanjševalno, r. — rusko, slov. — slovansko in slovensko, ž. — žensko.
Abel (h. dih, minljivost) — minljivi.
Abraham (h. prvotno se je imenoval Abram, to je: moj oče je vzvišen, Bog pa je spremenil njegovo ime v Abraham, kar pomeni oče velike množice). Absalon (h. — moj oče je mir) — oče miru.
Adalbert (Albreht, Adalbreht, Adalbert, Elbert, (germ.) — Vojteh (slov.) — Bela (madž.) — svetlorodni; ž. Alberta.
Adam (h.) — človek iz prsti; preneseno »človek«, tudi kolektivno za »ljudi«.
Adela (Adelinda, Adelhajda, Adelija, Ada, (germ.) — plemenita. Adolf (Dolfe, Ado, Adi (adal + wolf) — plemeniti volk. Adonis (h. in gr.) — gospod. Adonija (h.) — gospod je moj gospod. Afra (1.) —i Afričanka. Agapit (gr.) — ljubljeni. Agata (gr.) — dobra.
Agneza (Agnes, Hagnes, Aga, Neža, gr.) — čista.
Agripa (1.; Gruša, Grušenka, r.) — narobe
rojen; ž. Agripina. Ahac (gr.) — nedolžni.
Ahasver (h. Ahašveroš, perzijski Ksajarša,
grški Kserkses) — knez, najvišji vladar. Alarih (germ.) — vesoljni vladar. Albin (Alban, 1.) — beli, zorni, Albanec; pom.
Bine; ž. Binca. Albert (Adalbert, Adalbreht, Adelbert, Elbert, Alberta, Albertina, pomanj ševalnica Al, Bert, gr.). Albina (1.) — bela, Zora. Aleksander (Alek, Aleks, Aleksel, Aleš, Saša, Aljoša; Sandi, ž. Aleksandra, Alice, slov. Branko) — branitelj (dobesedno branilec moških: aleksein — braniti + aner, and-ros — mož). Alenka, Alenčica, Alena. Alfonz (Ildefonz, germ., tudi romansko) —
plemeniti, pripravljen za boj. Alfred (Al, Alf, Fred, Fredo, anglosaško) — tisti, ki je razumen kakor škratje in vile, mirni svetovalec.
Alice (1.) Alicia, Alitia (iz gr. aletheia — veselje) — vesela.
Alkibiades (gr.) — močni, silni.
Alojzij (iz starofrancoskega Loeis, po srednjeveški latinščini Ludovicus, frankovski Klodvig-Hluodovig) — slaven v vojni (zato: Vojnoslav; slov. pravimo tudi Vekoslav).
Amalija (germ.) — Milica, Milada (češko) — borilka, tudi: delavna, skrbna.
Amanda (1.) — ljubezni vredna.
Amata (1.) — ljubljena.
Ambrozij, Ambrož (gr.) — nesmrtni.
Ana (h.) — ljubezniva, milostiva; Anica, Ančka, Anka.
Anastazij (g.) — vstali od bolezni; ž. Anastazija, Asta.
Andrej (gr.) — možati; Andraž, Andrejec, Andrej ček; ž. Andreja.
Angela (gr., od angel — božji poslanec) — božja poslanka; Angelika; Angelina.
Anicet (gr.) — nepremagani.
Anita, gl. Ana.
Antioh (gr.) — nasprotnik.
Anton (1.) — iz rodu Antonijevcev; drugi: močni ali neprecenljivi; okrajšano ime: Tone, Toni, Ante.
Anzelm (germ.) — božja čelada; tudi: božji branilec; ž. Anzelma, Selma.
Anžgar (germ.) — božje kopje.
Apolinarij (1.; Apolonij) — posvečen bogu Apolonu; ž. Apolonij a.
Artur (keltsko) — medved.
Asta — pom. Anastazija ali Avgusta.
Atanazij (gr.) — nesmrtni.
Atila — pom. Ata (gotsko: oče) — očka.
Avgust (1., naslov rimskih cesarjev) — dobesedno: tisti, ki je vreden češčenja; vzvišeni, veličastni, Veličanstvo; ž. Avgusta.
Avguštin (1.) — pom. od Avgust; mali Avgust.
Avrelija (1.) — iz rodu Avrelijev; Avra; Zlata, Zlatica.
Balbiba (1.) — jecljavka.
Balduin (starovisokogermansko in Baldevin anglosaksonsko: bald + win) — drzni prijatelj; Baldomir.
Baltazar (babilonsko in hebr. Belzacar) — Bog Bel (Baal) naj varuje kralja.
Barbara (gr.); Babetka, Betka, Beta, Barba, Barb(i)ka, Bara — tujka, barbarka.
Barnaba (h.) — sin tolažbe.
Bartolomej (aramejsko) — sin Tolmaja; pom. Bart, Bartel.
Baruh (h.) blagoslovljeni, isto: Benedikt.
Bazilij (gr.; r. Vasilij) — kraljevski.
Beatrika (1.: Beata, ital.: Beatrice; češko: Bo-žena) — blažena.
Benedikt (1., češko Beneš, rom. Benito) — blagoslovljeni.
Benjamin (h.) — sin desnice, otrok sreče.
Beno — Bernard.
Benvenut (1.) — dobrodošli.
Berenika (1., gr. Berenike) — Veronika.
Bernard (Beno, Bernardin, Bernhard, germ.) — medvedje močni; ž. Bernard(k)a.
Berta (germ.) — svetla, plemenita. Berthold (Bertold, Berto, Bert, germ.) —
slavni vladar. Betka — pom. od Barbare in Elizabete. Bibiana (— Viviana, 1.) — živahna, živa. Blanka (romansko) — bela; slov. Branka, m.
Branko. Blaž (gr.) — kraljevski. Bogomil, pom. od Miloš. Bonaventura (1.) — dobrodošli, prihodnje dobrote.
Bonifacij (1.) — dobrotnik; Bonifac. Boris (r.) — borec.
Boštjan (Sebastijan, 1., gr.) — častitljiv;
Bošte. Božena — Beatrika. Božidar, Božo; gl. Teodor. Bruno (starogerm.) — rjavi, svetli. Brut (1.) — slabič, bebec.
Caharija (grška oblika hebr. Saharja) — Gospod se je spomnil; Gospod pomni. Cahej (grška oblika hebr. Sakkai, ki je verjetno okrajšano iz Saharja) — čisti, nedolžni.
Cecilija (in Cecilij — moška oblika je prvot-
nejša; pom. Cila, Cilka) — slepa. Celestin (ž. ime Cecilija, 1.) — nebeški. Ciprijan (gr.) — človek z otoka Cipra. Cirijak (gr.) — Gospodov. Ciril (gr., r. Kiril) — gosposki.
Dafne (gr.) — z lovorom ovenčana. Dagmar (dansko) — bleščeča, slavna. Damijan (1., gr. Damaz; francosko ime) — krotilec.
Danijel (h.) — moj sodnik je Bog; ž. Danijela.
David (h.) — ljubljeni.
Deodat (1.) — Božidar.
Deziderij (1.) — zaželeni.
Diego, pom. od Santiago (Jakob), 1. Didik.
Dimitrij (r. Demetrij) — človek, posvečen
boginji zemlje Demetri. Dionizij (1., gr.; fr. Denis) — Dioniz — grški bog trte.
Ditrih (germ. Teoderih, Teodorik) — ljudski knez.
Dolores (okrajšava od španskega Maria de
los Dolores) — (Marija) Žalostna. Domen (Domnus, 1.) — Gospod. Domicijan (1.) — krotilec; ž. Domitila. Dominik (1.) — Gospodov; otrok, rojen v nedeljo; ž. Dominika — Nedeljka. Doroteja (Dora, Doli, Dotka, gr.; Darja) — Božidara.
Eberhart (germ.) — močni kot veper. Edgar (pom. Ed, Ned, starogerm; isto kot Otokar) — varuh imetja; ki posestvo brani. Edmund (in Edmond; anglosaško) — isto kot Edgar: varuh imetja, ki posestvo brani.
Edvard (Edi, Tedi; anglosaško) — varuh
imetja. Egidij (gr.) — varuh.
Edit (anglosaško) — varuhinja imetja, bo-rilka.
Ela — Eleonora — Elizabeta — Helena. Eleazar (h.) — Bog je pomagal (grška oblika je Lazar). Elektra (gr. — sijoča.
Eleonora (gr. iz arabskega, Leonora, Lenora,
Nora, Nelka) — Bog je moja luč. Elevterij (gr.) — osvoboditelj. Eligij (1.) — izvoljeni.
Elija (h.; slov. Ilija) — moj Bog je Gospod. Elizabeta (grška oblika za hebrejsko Eliseba; Elza, Liza, Alice, Berta, r. Elisaveta) — Bog je prisega. Elizej (h. Elizua) — Bog je rešitev. Elvira (šp.) — popolna, cela. Ema (germ. — Irma) — vzvišena. Emerih (Almarik germ., slov. Mirko) — veliki kralj.
Emanuel (grška oblika za hebrejsko Imanu-
el. okr. Manuel) — Bog z nami. Emil (1.; slov. Milan) — goreči; ž. Emilija,
Milica, Mila. Engelbert (germ.) — svetlo kopje. Erazem (gr.) — ljubeznivi. Erih (germ.) — častiti knez; tudi: Erik. Ernest (germ.) — resni (borec); ž. Ernesta,
Erna, Ernestina. Estera (perz.) — (verjetno) devica ali zvezda.
Eva (h.) — mati vseh živih, življenje. Evelina (keltsko) — prijazna. Evarist (gr.) — najboljši. Evdoksija (gr.) — na dobrem glasu, slavna. Evfemija (gr.) — na dobrem glasu. Evgen (gr.; okr. Geno; r. Jevgenij) — blago-rodni.
Evlalija (gr.) — zgovorna. Evnika (gr.) — zmagovita. Evstahij (gr.) — poln klasja, rodoviten. Evzebij (gr.) — pobožni, Bogoljub. Ezekijel (grška oblika za hebrejsko ime Je-hezkel) — Bog je močan.
Fabijan (Fabij, Fabiola, 1.) — pridelovalec,
ljubitelj boba. Fani, pom. od Frančiška ali Štefanija. Favsta (Favstina, 1.) — srečna; m. Favst. Feliks (1.; slov. Srečko) — srečni; ž. Félicita, Cita.
Feodor (r.) — Teodor, Božidar. Ferdinand (Nande, germ.) — drzni (v vojski); ž. Ferdinanda. Fidelis (1.) — zvesti. Fides (1.) — vera. Filemon (gr.) — ljubeznivi. Filibert (germ.) — svetli. Filoména (gr.) — ljubljena. Filip (gr.) — prijatelj konj. Filotej (gr.) — Bogoljub. Firmin (1.) — močni. Flavij (Flavijan, I.) — plavolasec. Florijan (Florentin, 1.) — Cvetko, cvetoči. Fortunat (1.) — srečni.
Franc, Frančišek (L), Franko, Frank (germ.), Franc (germ. in slov.), Francesco, Franco
(it.), François (franc.), Francisco (špansko), ž. Franca, Franja — Franjo; Francè, Francelj, Franci, Fran, Francek, Franek, Frane.
Friderik (germ.) — kralj miru.
Franklin (germsaks.) — svobodnjak.
Fridolin, pom. od Frido, Friderik, Alfred.
Fulgencij (1.) — svetli.
Gabrijel (h.) — božji mož; tudi Jelo, Jelko; ž. Jela, Jelka.
Gaspar (Gašper, perzijsko) — zakladnik.
Gavdencij (1.) — veseii.
Gelazij (1.) — ki se smeji.
Genovefa (germ.) — čarodejka.
Georg (gr. — Jurij) — kmet, poljedelec.
Georgija (gr.) — poljedelka, kmetica; m. Georgij (Jurij).
Germani (1.) — Germanka; m. German — vojak.
Gertruda (germ.; slov. Jerica) — prijateljica kopja.
Gervazij (1.) — starajoči se.
Gizela (germ.) — talka.
Gregorij (gr., slov. Gregor, Gregar, r. Griša) — čuječi.
Gvido (romansko) — Vid.
Gustav (švedsko) — bojna palica.
Hadrijan (— Adrijan, 1.) — Adrijec, mož od Adrije.
Hana — Johana, Ivana.
Hanibal (feniciško — Janez) — Božidar.
Hari — Henrik.
Hasan (arabsko) — lepi.
Hedvika (Jadviga, Heda, germ.) — bojevnica.
Helena (gr.; slov. Jelica, Hela, Lenka) — svetla, plamenica.
Helma (— Viljemina, germ.) — varuhinja čelade.
Henrik (germ.) — vladar doma; ž. Henrika, Rika.
Herman (germ.) — mož iz .ljudstva; ž. Her-mina (Irma, Mina).
Hieronim (gr.) — mož s svetim imenom (Je-rom, Jeronim).
Hilarij (Hilarion, gr.) — veseli, Veselko.
Hildegarda (Hil^a, germ.) — bojno varstvo, bojevnica.
Hipolit (gr.) — odvezovalec konj.
Honorij (1.) — češčeni.
Hubert (germ.) — bistromiselni.
Hugo, Hugolin — Hubert.
Ida —,Hilda.
Ignacij (1.) — ognjeni, Ognjeslav.
Imakulata (1.) — brezmadežna.
Ina, pom. od Katarina in Regina.
Inocencij (1.) — nedolžni.
Irenej (gr.) — miroljubni; ž. Irena — mirna, Mirka — Miroslava.
Irma — Hermana.
Izabela — Elizabeta.
Izak (h. Jišak) — se smeje, sin veselja.
Izidor (gr.) — dar boginje Izide.
Jakob (h. Jaakhob) — trdno drži peto (ker se je pri rojstvu držal brata Ezava za peto. Drugi razlagajo različno, npr.: Bog more zavarovati.
Janez (gr. Johannes, h. Johanan, slov. Ivan, Jan, Ivo) — Gospod je milosten.
Jaromil (slov.) — stalna slava.
Jela — Gabrijela.
Jošt (Jodok, gr.) — ki skriva strelice (?), isto kot Justus — pravični.
Jožef (h.) — ,Bog odvzame’ in ,Bog pomnoži’, Rastislav; ž. Jožefa, Jožefina, Fina.
Juda (h.) — Hvaljeni ali mož iz Juda.
Judita (h.) — hvaljena.
Jukund (1.) — prijetni.
Julij (1.) — iz rodu Julovega, Julijan; ž. Juli-jana, Julija.
Jurij (Georgij, gr.) — poljedelec.
Just (Justinijan, pom. Jošt. I.) — pravični; ž. Justina.
Kajetan (1., — Gajetan) — iz Gaete.
Kajn (h. od glagola qanah, kar pomeni dobiti; če je beseda sumerska, utegne pomeniti kovača. Ko ga je Eva rodila, je rekla: »Dobila sem človeka po Gospodu.« — Zato razlagajo nekateri ime: dobljeni, pridobljeni.
Kalist (gr.) — najlepši.*
Kandid (1.) — svetlobeli.
Karel (Karlo, Karelček, germ.) — mož; ž. Karla, Karlina, Šarlota.
Karmen (špan.) — Marija (Karmelska).
Katarina (.gr.) — čista; tudi: Katra: Katrica, Katja, Katka, Katica.
Kazimir (slov.) — miroljubni; ž. Kazimira.
Kerubin (h. množina herubin od herub) — odposlanci (Gospodovi); angel.
Klara (slov. Jasna, 1.) — čista, slavna.
Klavdija (1.) — iz rodu Klavdijev ali Klav-dijcev.
Klemen (1.) — mil; ž. Klementina.
Klotilda (germ. — slavna bojevnica, pom. Tilka (gl. tudi Tilen).
Knut (angleško in dansko ime) — jedrnati.
Kolumban (1.) — golob.
Konrad (germ.) — drzni, pom. Kuno, Kon-radin.
Konstatin (1.) — stanovitni, slov. Stanko.
Korbinijan — brezskrbni (?).
Kordula (Kordelija, Korda, 1.) — srček.
Kornelij (1.) — iz rodu Kornelijev; ž. Kornelija, pom. Nela.
Kozma (gr.) — okrašeni.
Krescencij 1.) — rastoči; Rastislav.
Krisp. (gr.) — kodrolasec.
Krispin (1.) — kodrolasec.
Kristijan (Kristelj, gr.) — kristjan; ž. Kristina, Krista.
Krištof (Kristofor, gr.) — Kristonosec.
Krizostom (gr.) — zlatousti.
Ksaver (špan.) — svetli.
Kunigunda (germ.) — bojevnica s sorodstvom.
Ladislav (Vladislav, Lacko, Lado); ž. Ladislava, Lada.
Lambert (germ. Lambreht, Landberht) —slaven (znan) z zemljo (s posestvi).
Lavrencij (1. iz besede Laurentum; prim. Lovrenc, Lovro); ž. Lavrencij a.
Lazar (grška oblika za hebr. Eleazar) — Bog je pomagal.
Lenart (germ. Leonhart, Leonard) — močan kot lev.
Leon (1. Lev) — lev; ž. Lea.
Leopold (germ.) — ljudski vladar, drugi: drzni človek, svobodnjak; ž. Leopoldina.
Leonora, Nora, gl. Eleonora.
Leticija (1.) — veselje.
Liberij (1.) — svobodni.
Lidija — Lidijka, iz dežele Lidije.
Lina — Karolina.
Liza — Elizabeta.
Ljubomir — Friderik.
Ljudmila (slov.) — priljubljena.
Lin (1.) — lan, konopec, vrv; Lino; ž. Lina.
Lojz — Alojz, Lojze, Lojzek.
Lotar (— Luter, germ.) — slaven v vojski; drugi: zapeljivec, veseljak.
Lovrenc (1.) — z lovoriko ovenčan; ž. Lavra.
Lucij (Lucijan, 1.) — svetli; ž. Lucija.
Ludvik (germ.) — Klodvik — slaven borec; ž. Ludvika, Alice, od tod polatinjeno ime Alojzij.
Lukrecija (1.) — čista.
Luka (okrajšana oblika od Lucius ali Lucia-nus) — svetli; Lukež.
Magdalena (aram. ime Marije iz Magdale), pom. Magda, Lena, Lenka.
Makabejec (aram. makkhaba — kladivo) — kladivar.
Makarij (gr.) — blaženi.
Maksencij (Maksimian, Maksiminijan, Maksimilijan, pom. Maks, 1.) — največji.
Malahija (h. Maleahi) — moj sel ali sel Gospodov.
Malhus (latinskogrška oblika za hebr. melek — kralj).
Mamert (Mamertin, 1.) — bojevnik, vojščak.
Manon (franc.) — Marija.
Marcel, Marcelin, Marcelijan, iz besede Marko; ž. Marcela, Marcelina.
Margareta (1.) — biser, Marjeta, pom. Greta, Mata, Rita.
Marij (1.) — pomorščak.
Marija’ (grška in latinska oblika za hebr. Mirjam) ima več razlag: gospa, grenko morje, morska zvezda — vendar te razlage znanstveno niso zanesljive. Verjetnejše so razlage, ki ime Mirjam razlagajo: nasprotnica (satanova), lepa, od Boga ljubljena, Mirjam je bilo tudi ime starejši Aronovi in Mojzesovi sestri; po njej se je ohranilo to ime med Judi. Od imena Marija je izpeljanih več moških in zlasti ženskih imen: Marijan, Marij, Mario; ž.: Marica, Marička, Marinka, Marina, Mimi, Micka, Maja, Maruša itn.
Marjana (Marjanica, Marjanka) — Marija Ana (dvojno ime).
Marin (1.) — pomorščak; ž. Marina.
Marjeta — Margareta.
Marko (1.) — kladivo; pom. Markec.
Marta (aram.) — gospa; Martica, Martka.
Martin (1.) — bojevnik; Martinek, Tinek, Tine.
Matej (grška oblika za hebr. Matatias) — Gospodov dar; Božidar; Matevž Mate; ž. Mateja, Matejka.
Matija (stranska oblika od Matatias) — Gospodov dar, Matijec, Matijče, Matic.
Matilda (Mehtilda, germ.) — bojevnica, pom. Tilda, Meta.
Maver (1.) — človek iz Mavretanije; Mavri-cij, ž. Mavra.
Medard (germ.) — močni.
Melanija (gr.) — črna; Niča, Nička, Nija.
Melhior (h. Melhi) — moj kralj.
Melita (gr.) — čebela; tudi Melisa.
Mercedes (šp.) — Marija z naslovom Mercedes — Pomočnica.
Meta — Margareta, Marjeta in Matilda.
Metod (gr.) — urejeni, redni.
Mihael (h.) — kdo je kakor Bog? Miha, Mihec, Mihel, Milan; ž. Mihela, Mihaela.
Miklavž — Nikolaj.
Milada (češko) — Amalija.
Milka (h.) — kraljica, Mila, Milica, Milena; m. Milan, Mile, Milko.
Miloš — Bogomil.
Mimica — Marija.
Mina, Minka — Marija.
Mina (germ.) — ljubezen ali pom. od Hermi-na, Viljemina, slov. Milka.
Mirko (slov.) — Emerik, tudi Friderik.
Mira, Mirica — Marija.
Mitja (r.) — Dimitrij.
Modest (1.) — skromni.
Mohor (gr.) — Hermagoras.
Mohamed (arabsko) — češčeni.
Monika (gr.) sama ali (1.) opominjajoča.
Moric (Mavricij, 1.) — iz Mavretanije.
Nanta — Ferdinand, Nande.
Narcis (1. za grško obliko Narkissos) — zagledan, zaljubljen vase; preneseno za ime cvetlice: narcis ali nebina.
Natalis (1.) — ime za otroke, rojene na božič; ž. Natalija, Nataša.
Nela — Kornelija, Helena, Eleonora.
Nepomuk (Janez) — iz kraja z imenom Ne-pomuk.
Neža (Agneza, gr.) — čista; Agna, Jagna; Nežica, Nežka, Nežika.
Nikodem (gr.) — zmagalec ljudstva.
Nikolaj (Miklavž, Niko, gr.) — zmagalec ljudstva; ž. Nikolaja, Nikica, Nika.
Nina — Ana, Antonija.
Noema (h.) — milostljiva.
Nora, pom. od Eleonora, Leonora, Norberta (irsko ime; nasprotno od Honora).
Norbert (germ.) — severni sij.
Notburga (germ.) — varstvo v sili, branite-ljica v boju.
Ofelija (gr.) — v pomoč, v podporo, koristna.
Oktavijan (1.) — osmi; priimek kasnejšega rimskega cesarja Avgusta; ž. Oktavija.
Orest (gr.) — gorski prebivalec.
Osip (rusko) — Jožef.
Oskar (anglosaško — Oskar) — božje kopje; nemški Anžgar.
Otmar (anglosaško) — slaven po posesti.
Otokar (germ.) varuh imetja, branilec posesti.
Oton (Odilo) — Otmar; ž. Otilija, Odilija.
Ozvald (Ožbalt in Ožbolt, germ.) — močan; tudi dober in blag.
Pahomij (gr.) — močni.
Pamfilij (gr.) splošno ljubljeni; tudi: iz Pam-filije.
Pankracij (gr.) — vesoljni vladar, vsevlad.
Pashal (h. in 1.) hebrejska beseda pesah pomeni: velikonočni praznik, slovesna daritev in velikonočno jagnje) — o veliki noči rojeni, tudi trpeči.
Pavel (1.) — mali, preprosti, ponižni (Pavlin
— majhen Pavel); Pavle, Pavelček; ž. Pavla, Pavlina.
Pelagij (gr.) — na morju rojeni, pomorščak.
Peregrin (1.) — tujec, romar.
Perpetua (1.) stanovitna.
Peter (grški prevod aramejske besede kepa
— skala); v novi zavezi se navaja to ime neprevedeno — Kefa(s); Petrovo prvotno ime je bilo Simon.
Petronij (gr.) — sin kmeta; ž. Petronija.
Pij (1.) — dobri, pobožni.
Placid (1.) — mirni, krotki.
Polde — Leopold.
Polikarp (gr.) — z obilnimi sadovi.
Pompej (1.) — sijajni.
Prakseda (gr.) — dobrodelna.
Primož (1.) — prvorojenec, prvi.
Prisk (Priscil, Priscilijan, 1.) — star, častitljiv: (prvotnejša je ženska oblika); ž. Pri-ska, Priskila in Priscila.
Prokopij (gr.) — pospeševalec dobrega, drugi drugače.
Prosper (1.) — ugodni, srečni.
Prudencij (1.) — modri.
Ptolemej (gr.) — bojeviti.
Pulherija (1.) — lepa.
Radegunda (germ.) — svetovalka v boju.
Rafael (h.) — Bog zdravi; Rafko, Rafelj, Rafaela.
Rahela (h.) — ovca.
Rajmund (germ.) — ki s svetom brani; Rajko.
Rajnhart (germ.) — modri svetovalec.
Regina (1.) — kraljica.
Remigij (1.) — veslavec.
Renata (1.) — prerojena.
Rihard (germ.) — odlični knez.
Rika — Friderika, Ulrika.
Rita — Margareta.
Robert (germ.) — Rupreht, Rupert — slavni.
Rok (najbrž perzijsko) — vzvišeni, veličanstvo.
Roman (1.) — Rimljan; ž. Romana.
Romuald (germ.) — slavni vladar.
Roza (1.) — roža, od tod: Rozamunda, Roza-lija, Rozka, Rozika.
Rozalija (1.) — rožnata.
Rozamunda (germ.) — slavna varuhinja; dobesedno: čista roža.
Rozvita (germ.) — zelo slavna.
Rudolf (germ.) — slavni volk; Rolf, Rudi.
Ruf (1.) — rdečelasec.
Rupreht — Rupert.
Rut (h.) — prijateljica; tudi Ruta.
Sabina (1.) — Sabinka.
Šaloma (h.) — mir, miroljubna.
Salomon (h.) — bogat miru.
Samuel (h.) — uslišan od Boga; pom. Sam.
Saša — Aleksander.
Sara (h.) — kneginja.
Sebastijan (gr.) — mož iz Sebastije (gr. Se-basteje); tudi častitljivi (gr. sebastos), Boštjan.
Selma (gr.) — ladja; Anzelma.
Sergij (1-) — služabnik.
Severin (Sever. 1.) — strogi.
Sigfrid (germ.) — ki po boju prinese mir.
Sigmund (Sigismund, Žiga, germ.) — varuh zmage, ki z bojem brani.
Silvester (1.) — gozdni mož, hostnik; Silvo, Silvin; ž. Silva.
Simeon (h.) — uslišanje, uslišani.
Simon (h.) — uslišanje.
Skolastika (1.) — ki se uči, učenjakinja.
Slava (slov.) — Slavko, Slavec, Glavica, Slavka.
Sonja (r.) — Zofija (gr.) — modrost.
Spiridion (gr.) — sejalec.
Stanislav (slov.) — stanovitni, slavni po stanovitnosti; Stanko, Stane; ž. Stanislava, Stanka, Stana.
Suzana (h.) — lilija.
Svetopolk (slov.) — sveta vojska.
Špela — Elizabeta.
Štefan (gr.) — krona, venec; kronani venča-ni; Štef, Štefek, Štefe; ž. Štefanija, Štefa, Štefka.
Tadej (priimek apostola Juda; kaldejsko) — srčni; ž. Tadeja.
Tatjana (rusko) od Tacijan(a) (gr.) — (očetovski?).
Tekla (gr.) — Boga slaveča.
Teobald (germ.) — drzni.
Teodor (gr.) — Božidar; isto: Teodozij; r. Feodor; pom. Teo, Teodorik; ž. Teodora, Tea, Dora.
Teofil (gr.) — Boguljub.
Tiberij (1.) — od Tibere.
Timotej (gr.) — bogaboječi.
Tina — Kristina, Valentina.
Tit. (1.) — golob, od tod Tizian.
Tobija (h.) — Gospod je dober.
Tomaž (aramejsko) — dvojček.
Ubald (germ). — drznomiselni.
Ulrik (Odalrik, germ.) — dedič; ž. Ulrika, Rika.
Urban (1.) — olikani.
Uršula (1.) — medvedka, medvedje močna; Urška, Uršika.
Valburga (germ.) — varuhinja; tudi Valpurga.
Valentin (1.) — premožni, isto: Valentinijan,
Valencij. Valerij (1.) — iz rodu Valerijev. Vanda — Vandelharda (germ.) — zaščitnica
Vandalov (?) Vasilij — Bazilij (gr.) — kraljevi; Vaško,
Vasja. Venancij (1.) — lovec. Vendelin — mali Vandal (?) Venceslav (slov.) — Venčeslav, Vencelj,
Veno; ž. Venceslava, Vena. Vera, pom. od Veronika; Verica. Vid (germ.) — les (?), drugi (1.): ded (avi-tus) ali oživljeni; ž. Vida; nekateri ime Vida izvajajo od pom. Davida. Viktor (1.) zmagovalec, od tod: Viktorin, Vik-torijan; Vikec; ž. Viktorija, Vika, Vikica. Viljem (germ.) — ki rad brani; Vilko, Vilček; ž. Viljemina, Vilma, Mina, Minka. Vincencij (1.) — zmagujoči; Vinko, Vincek;
Cene, Cenček. Vitalis (1.) — ki ohranja življenje. Viviana (1.) — živahna.
Vladimir (slov.) — vesoljni vladar, r. Volodja; Vlado; ž. Vladimira, Vladka. Vojteh — Albert.
Volbenk (Volfgang) — ki hodi kakor volk. Vladislav (slov.), Vlasta (slov.).
Volodja (rusko) — Vladimir.
Zdenko (slov.) — Sidonij (?) — Sidonijec, iz Sidona.
Zenobija (gr.) — krepkoživa. Zenon (gr.) — oživljajoči. Zofija (gr.) modrost; Zofka, r. Sonja. Zora — Aurora.
Žiga — Sigismund.
Pri dajanju imen naj bi veljalo: prednost imajo domača, udomačena svetniška imena (Janez, Miha, Ana, Jernej, Jurij, Marko). Ta so krepka in jasna. Šele potem naj bi prišla v poštev poslovenjena imena (Branko, Zvonko). Ta naj bodo zanesljivo (prevedena) imena svetnikov. Bodo naj tudi taka, da človek, ki se ga tako ime drži, ne bo kot odrasel mož nosil otroškega imena (Željko, Damjanček, Božo). In tudi to: kakor zelo želimo, da ostane pri hiši »pisanje« (priimek), tako naj ostaneta tudi imeni očeta in matere pri otrocih. Pravico izbrati ime, imajo pa starši. Danes, ko se dajo krstiti tudi odrasli, ki kot otroci niso bili krščeni, polnoletni pa to žele, imajo seveda pravico, da si sami izberejo ime. Če izbirajo ime starši, proti njihovi volji ne more nihče otroka imenovati, tudi župnik ne. Dostavimo naj še: tudi nezakonski otroci imajo vso pravico do lepega krstnega imena. Včasih je bila grda navada, da so takega otroka že v tem zapostavljali. — Tudi v imenih, ki jih dajemo otrokom, naj živi krščansko izročilo slovenske družine.
RODBINSKI PRIIMKI
Kakor o imenih, tako bi bilo treba napisati debelo knjigo tudi o priimkih, če bi jih hoteli razložiti. Pri nas se o tem še ni dosti pisalo, a je velika škoda, da je mnogo teh stvari še neraziskanih. O slovenskih imenih je pisal Josip Stritar (Zvon 1876); Zbrano delo VII. 332 do 338). V kratki razpravici se vprašuje: »Vsakega pisatelja slovenskega, kateri je hotel kdaj pisati novelo, roman, igro, vprašamo, ali si ni belil glave z imeni?« Ko toži, da Slovenci nimamo lepih, pomenljivih narodnih imen, predlaga našim pisateljem, naj rabijo srbska imena in navaja dobre štiri strani srbskih imen, nekaj staroslovenskih in staročeških. Kratko poljudno razpravico o imenih in priimkih je napisal dr. Anton Breznik za Koledar Mohorjeve družbe 1942: Rodbinski priimki iz svetniških imen; na to razpravico se opira tudi naše kramljanje o priimkih. Breznik je nekaj let posvetil zbiranju lastnih imen po arhivih, slovstvu in ustnih virih in bi bilo prav, če bi njegovo delo nekdo nadaljeval, da bi dobili knjigo o nastanku naših slovenskih imen in priimkov.
Rodbinski priimki se pojavljajo pri nas (za plemiči) najprej pri meščanih: 1245 je Ljuba priimek Gertrudi, ženi magistra Berch-trama; priimek Slavo tržaških meščanov Joannesa, VValterja, Stojana (1202) morda še ni rodbinski priimek, ampak oznaka narodne pripadnosti. Podložniki dobivajo v 15. stoletju priimke, da se ločijo osebe enakega imena (Sevniški urbar iz leta 1448): Gregorij Zej-kov sin, Gregorij Jurijev sin, Majcen Žnidar, Majhen Novak, Jurij Žnidar, Jurij ob Potoku, Jurij, Malijev sin, Jurij na Gorici itn.
Mnogo naših priimkov je nastalo iz svetniških imen, zlasti imen tistih svetnikov, .katerim so bile posvečene naše prve cerkve. Ta imena in priimki so znameniti še zato, ker so nastala v najstarejši dobi in jim je dalo ljudstvo tako obliko, kakor da so slovenska. Tuje, navadno dolgo svetniško ime, ki ga je kdo dobil pri krstu, je bilo za domačo rabo preokorno, zato so ga v domači govorici okrajšali tako, da so včasih ohranili zadnji del imena, npr. Tine, iz Valen-tin; Gorše iz Gre-gor; navadno pa so sprejeli prvi del, npr. Bole, iz Bol-antin, Valentin. Iz okrajšane oblike tuje ime ni bilo več razvidno, zato so na domačo (okrajšano) obliko pristavljali domače končnice, kakor da je osnova slovenska, npr. Repe, nastalo iz Rupe (okrajšana oblika za Rupert), Repše, Repina, Repinc, Repovš itd. Znamenito je tudi to, da so tvor-jena skoraj vsa ta imena po enem kopitu, s končnicami -e, -ec, -še, -in, -ina, -ih, -ha; -ovh, -ovš. To obliko pa imajo le najstarejša imena, pozneje ni imel jezik več stare moči in tuji vplivi prevladujejo tudi po končnicah (obrazilih). I/ tega vidimo, koliko bogastva bi nam utegnili izkopati raziskovalci iz naših najstarejših krstnih knjig. — Po Brezniku navajamo nekaj primerov takih priimkov kar po abecednem redu.
Ažbe, ponekod Ožbe, Ožbej (nastalo iz Ož-bolt, sv. Ozvald); na okrajšano obliko so pristavljali domače končnice: Ozbič, Ažbič, Ož-bin, Ožbinc, Ožbinček.
Bedè, nastalo iz Bedenek in to iz Benedikt. Premena je stara, že v stiškem urbarju iz leta 1505. se za Grosuplje omenja ime: Be-denko. Iz oblike Benedek, Benedikt so imena: Benko, Benkovič, Benčič, Bencina.
Berné nastalo iz Bernard, Bernhard; od tod Bernjač.
Boité poleg oblike: Bolta (iz Boltežar), od tod Boltin. Iz oblike Boltežar so nastala imena Vavtižar, Lavtižar, Bavčar.
Bonè, nastalo iz Bonifacij; od tod Bonač, Bonča, Vončina (iz Bončina).
Danè nastalo iz Danijel; od tod Danko.
Falè, nastalo iz Falež, Faleš in to iz Feliks, kakor je dokazal že pisatelj Trdina.
Felè, Felej, nastalo iz Felicijan.
Flerè (iz Flerjan in to iz Florjan), od tod Fleriij.
Fortè, iz Fortunat; od tod Fertin.
Golè (iz Galè, sv. Galus), od tod Govše, Goleč.
Gorâè (iz Gre-gor), Goršič.
Habe (iz Fabè, Habjan iz Fabijan), od tod Habič, Habinc, Fabinc.
Jaksè poleg oblike Jakša, Jakoš, Jakoša, nastalo iz Jakob; od tod Jakšič.
Jenè (iz Janè, Janez); od tod Jenko (iz Jenko, Janko), Jenčič; Jenšek.
Jerè (iz Juré in to iz Jurij). Priimki iz tega imena so zelo številni: Jurak, Juran, Juran-čič, Jurinec, Jurca, Jurman, Jurša, Jurše, Jer-še, Jeršinovec itd.
Jerko (iz Jeronim, sv. Hieronim).
Jesè (iz Jusè, nastalo iz oblike Juh, in to iz Joahim), od tod Juhan, Ihan. KlemSè, nastalo iz Klemen.
Kocè, nastalo iz Kocijan, sv. Kancijan.
Kobè (nastalo iz Jakob; Kobej, Kopše, Kapš.
Krže (iz Križman in to iz Kristijan, Kristan), Kržina, Kržič, Kržan.
Leksè (iz Lukše; nastalo iz imena Luka).
Lenko (iz Lenart, sv. Leonhard), Lenče, Lenček, Lenič.
Lovko (iz Lovrenc, sv. Lovrencij), Lovša, Lovše, Lovšin, Lovro, Lovre, Lovrin, Lovrinc, Lovriha, Lavriša.
Lipše, iz Lipe, Filip.
Meše (iz Mišč, nastalo iz Mihael); Mišec, Mišič, Mešek.
Morè (iz Movre in to iz Mavre, sv. Maver), Morin, Moran, Morše.
Oraiè, nastalo iz Erazem; Orož, Oraž, Rože, Režek, Rožič, Rožman, Orožen, Orožim, Ražem, Oražen, Oražem.
Permè (iz Primé in to iz Primož), od tod Primée.
Povsè (iz PavSè in to iz imena Pavel; Pav-še, Pavša, Pavšin, Pavšič, Pavšek.
Rakše, Rukše, nastalo iz Rokše, sv. Rok.
Repè (iz Rupè, okrajšana oblika imena Ru-pert; iz oslabelega -u- je nastalo več oblik:
Rapè, Ropè, Repše, Repina, Repovš, Rapovž, Rupič, Repič itd.
Romè (iz Roman, zdaj se pišejo ti priimki v obliki Rman, Erman; dalje v oblikah: Rom, Romih, Romavh, Romavš, Ramovž.
Semé (iz Simè in to iz Simon); od tod Sem, Semič, Simčič.
Stefè (iz Štefan); Štefin, Štefulja; iz po-domačene oblike (b, p za tuji f) so imena: Štepec, Štebe, Štepic, Stepinc.
Tomé (iz Tomaž), tudi Tom, od tod Tomše, Tomšej, Tomšič, Tomec, Tomih.
Uršej (iz Urh, Ulrik), od tod Uršič, Voršič.
Vrbè (iz Trban, sv. Urban), od tod Vrbič, Vrbec (Verbic), Verbinc.
Zebrè (iz Zibrè in to iz Žibert, Zibret, iz nem. imena: Sifrid in to iz Siegfried.
Vir