Jezusovo spremenjenje na gori – praznik

Jezusovo spremenjenje na goriPraznik Jezusove spremenitve na gori so na vzhodu obhajali že na prelomu med 4. in 5. stoletjem. Vsebina praznika se nanaša na evangeljski dogodek Jezusove spremenitve na gori Tabor v Galileji. Jezus se je na omenjeno goro odpravil skupaj s Petrom, Janezom in Jakobom. Tam se je pred njimi čudovito spremenil in jim dal za trenutek videti svoje božanstvo. Ob njem sta se prikazala Mojzes in Elija, dva največjima lika stare zaveze, Mojzes kot predstavnik postave, Elija kot predstavnik prerokov. Za Zahodno Cerkev je praznik uvedel papež Kalist III. leta 1457.
Vir

Dogodek na Taboru, tej precej visoki gori se je zgodil potem, ko je Peter izpovedal vero v Jezusa kot Mesijo in preden je Jezus napovedal trpljenje in nujnost odpovedi v hoji za njim.
Dogodek je kot poduk Petru, Jakobu in Janezu, ki jih je vzel s seboj. Nauk: odrešenjska pot vodi skozi trpljenje in smrt v poveličanje. Spremenjenje na gori naj bo znamenje dokončne zmage in velikonočne slave. V tej vaji so učenci bolj bedno predstavljeni: »premagal jih je spanec«. Tudi prej niso bili boljši. Peter je Jezusu izrecno branil hoditi v Jeruzalem. Jakob in Janez, Zebedejeva sinova, pa sta pristopila k njemu s špekulantskimi željami. V njunem imenu mati prosi Jezusa: naj bi bil eden na desni, eden pa na levi. Strah pred trpljenjem in želja po slavi. To so izkušali učenci in izkušamo vsi mi.
S spremenjenjem na gori Jezus uvaja učence v drugačno spoznanje, v drugačno držo: stopimo na pot trpljenja, vendar ne kot na zadnje in dokončno; vse naj bo osmišljeno in ožarjeno s ciljem, to je z zrenjem poveličanega Gospoda. Simbolika gore uvaja v resničnost molitve. Pot na goro pomeni vzpon nad raven običajnega, navadnega, predvidljivega doživljanja kot edino možnega. Jezus je vzel najbližje učence s seboj na goro, da bi jih tam s posebnim doživetjem navdušil za težko pot – svojo in njihovo. Spremenjenje se je zgodilo med molitvijo; v času Jezusovega bivanja z Očetom. Evangelist govori o nastalem spremenjenju Jezusovega obličja, o belini njegovega oblačila. Govori o neizrekljivem, ki naj bi izžarevalo sijaj božje bližine in glas razodetja: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte!« V postu naj bi se tudi sami vsaj za nekaj časa »podali na goro«. Svet okrog nas je glasen: poln dogajanja in neposrednih obvez; poln glasnih medijskih sporočil in zasičen z vabili razkošnih reklam … Ali smo sposobni izstopiti iz gravitacije takšnega sveta v neki drug svet, lahko da najprej svet tišine, odmaknjenosti, poglobitve in odprtosti srca za globino, smisel, navdih?
Vir

Praznik spremenitve Gospoda, v kateri je Edinorojenec Jezus Kristus, ljub Večnemu Očetu, razodel svojo slavo pred svetimi apostoli Petrom, Jakobom in Janezom. Po pričevanju postave in prerokov naj bi v ponižnosti naše suženjske narave, od njega prevzete, pomenil našo slavno prenovo po milosti, in podobo božjo, po kateri je bil človek ustvarjen, čeprav uničena v Adamu, po Kristusu obnovljena, kar naj bo oznanjeno do konca zemlje.
Vir

Obhajanje praznika
Na Vzhodu so praznik Gospodovega spremenjenja obhajali gotovo vsaj že na meji med 5. in 6. stoletjem. Za vzhodno Cerkev je to najodličnejši poletni praznik, stari praznik Kristusa Kralja. V Španiji so ga poznali od 9. stoletja naprej. Na Zahodu ga je za vso Cerkev uvedel papež Kalikst III. l. 1457 v hvaležen spomin, da so kristjani na ta dan, l. 1456, pod vodstvom sv. Janeza Kapestrana premagali pri Beogradu Turke, pred katerimi je trepetala vsa Evropa.

Pravi predmet praznovanja je brez ozira na kakršen koli zunanji povod po vsebini zelo bogat. Saj so se cerkveni očetje mogli sklicevati na sv. pismo, ko so spremenjenje na gori prištevali k največjim čudežem, kar jih je storil Bog v izkaz Kristusovega božanstva in v odrešenje človeštva.

V neki zvezi s praznikom so tudi pogostne slike Gospodovega spremenjenja, zlasti na Vzhodu. Najdemo jih najprej v apsidah iz časa vzhodnorimskega cesarja Justinijana (527-565), najprej pač v spominski cerkvi na gori Taboru, za katero mnogi mislijo, da je bila prizorišče dogodka; dalje v Marijini cerkvi samostana sv. Katarine na Sinaju, pa tudi v apsidi cerkve sv. Apolinarija v Raveni, kjer Kristusovo podobo nadomešča z biseri posejani križ in kjer je lepo izražena povezanost med trpljenjem in poveličanjem. Gospodovo spremenjenje so potem v dobi romanske umetnosti pogosto upodabljali tudi na Zahodu. Iz poznejšega časa (1520) je najbolj znana slovita mojstrovina Rafaela Santija.

Predigra Kristusovega vstajenjskega poveličanja
O Gospodovem spremenjenju na gori pripovedujejo vsi trije sinoptični evangelisti (Mt 17, 1-13Mt 17, 1-13
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Jezusovo spremenjenje ; ; 17 1 Po šestih dneh je Jezus vzel s seboj Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza in jih peljal na visoko goro. 2 Tedaj se je pred njimi spremenil: obraz se mu je zasvetil ko sonce in njegova oblačila so postala bela ko luč. 3 In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Elija in sta govorila z njim. 4 Oglasil pa se je Peter in Jezusu rekel: »Gospod, dobro je, da smo tukaj; ako hočeš, naredim tu tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« 5 Ko je še govoril, glej, jih je obsenčil svetal oblak in, glej, glas iz oblaka je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje, njega poslušajte!« 6 Ko so učenci to slišali, so padli na obraz in se silno bali. 7 Jezus pa je pristopil, se jih dotaknil in rekel: »Vstanite in se ne bojte!« 8 Ko pa so oči povzdignili, niso videli nikogar razen Jezusa samega. 9 Ko so šli z gore, jim je Jezus zapovedal: »Nikomur ne pripovedujte o tem, kar ste videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih.« 10 In učenci so ga vprašali: »Kaj torej pismouki govorijo, da mora prej priti Elija?« 11 Odgovoril jim je: »Elija bo prišel in vse prenovil; 12 a povem vam, da je Elija že prišel, pa ga niso spoznali, ampak so z njim storili, kar so hoteli. Tako bo tudi Sin človekov od njih trpel.« 13 Tedaj so učenci razumeli, da jim je govoril o Janezu Krstniku. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
; Mr 9, 2-13Mr 9, 2-13
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Spremenjenje na gori ; ; 2 Šest dni nato je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza ter jih peljal proč na visoko goro; tam se je pred njimi spremenil. 3 Njegova oblačila so se zasvetila silno bela kakor sneg; tako ne zna beliti noben belivec na zemlji. 4 Prikazal se jim je Elija z Mojzesom in oba sta se z Jezusom razgovarjala. 5 Oglasil pa se je Peter in Jezusu rekel: »Učenik, dobro je, da smo tukaj; naredimo tri šotore; tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« 6 Ni namreč vedel, kaj bi rekel, ker so bili vsi zelo prestrašeni. 7 In naredil se je oblak ter jih obsenčil, iz oblaka pa je prišel glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!« 8 Ko so se koj nato ozrli okoli sebe, niso videli nikogar razen Jezusa samega. Pismouki in Elija 9 Ko so šli z gore, jim je zapovedal, naj nikomur ne pravijo, kaj so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih. 10 In to naročilo so ohranili zase in so se med seboj vpraševali, kaj bi pomenilo: vstati od mrtvih. 11 In so ga vprašali: »Zakaj farizeji in pismouki pravijo, da mora prej priti Elija?« 12 Odgovoril jim je: »Elija bo poprej prišel, da bo vse obnovil; in kako je pisano o Sinu človekovem, da bo veliko pretrpel in da bo zaničevan? 13 Pa vam povem, da je tudi Elija že prišel in so mu storili, kar koli so hoteli, kakor je o njem pisano.« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
; Lk 9, 28-36Lk 9, 28-36
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Spremenjenje na gori ; 28 Nekako osem dni po tem govoru je vzel s seboj Petra, Jakoba in Janeza in šel na goro molit. 29 In ko je molil, se je podoba njegovega obličja spremenila in njegovo oblačilo je postalo belo in se je svetilo. 30 In glej, dva moža sta govorila z njim; bila sta Mojzes in Elija; 31 prikazala sta se v veličastvu in govorila o njegovi smrti, ki ga je čakala v Jeruzalemu. 32 Petra in njegova tovariša pa je bil premagal spanec; ko so se predramili, so videli njegovo veličastvo in onadva moža, ki sta stala pri njem. 33 Ko pa sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj; naredímo tri šotore: enega tebi, enega Mojzesu in enega Eliju!« In ni vedel, kaj govori. 34 Ko je to govoril, se je naredil oblak, ki jih je obsenčil; in zbali so se, ko sta onadva stopila v oblak. 35 Prišel pa je iz oblaka glas, ki je govoril: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte!« 36 In ko je ta glas nastal, je bil Jezus sam. In oni so molčali in niso v tistem času povedali nikomur nič tega, kar so bili videli. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
), sv. Peter pa ima v svojem 2. pismu (1, 16-19) nekakšno razlago tega dogodka. Izvršil se je v odločilnem trenutku, ko so se voditelji izraelskega ljudstva že zagrizli v nasprotje in sovraštvo do Jezusa, ki se je sedaj posebej obrnil na izbrane učence. Ti so ga po Petrovih ustih priznali za Mesija, Jezus pa je napovedal, da bo sezidal svojo Cerkev, namenjeno vsem rodovom in postavljeno na neporušno skalo – Petra. Obenem je učencem razodel, kako bo izvršil svoje mesijansko delo: njegovo poveličanje bo vstajenje od mrtvih, zato pa prehod skozi najbridkejše trpljenje in smrt (Mt 17, 1-9Mt 17, 1-9
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Jezusovo spremenjenje ; ; 17 1 Po šestih dneh je Jezus vzel s seboj Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza in jih peljal na visoko goro. 2 Tedaj se je pred njimi spremenil: obraz se mu je zasvetil ko sonce in njegova oblačila so postala bela ko luč. 3 In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Elija in sta govorila z njim. 4 Oglasil pa se je Peter in Jezusu rekel: »Gospod, dobro je, da smo tukaj; ako hočeš, naredim tu tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« 5 Ko je še govoril, glej, jih je obsenčil svetal oblak in, glej, glas iz oblaka je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje, njega poslušajte!« 6 Ko so učenci to slišali, so padli na obraz in se silno bali. 7 Jezus pa je pristopil, se jih dotaknil in rekel: »Vstanite in se ne bojte!« 8 Ko pa so oči povzdignili, niso videli nikogar razen Jezusa samega. 9 Ko so šli z gore, jim je Jezus zapovedal: »Nikomur ne pripovedujte o tem, kar ste videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih.« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
vzpor.; prim. 16, 13-23rim. 16, 13-23
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

13 Pozdravite Rufa, izvoljenca v Gospodu, in njegovo mater, ki je tudi moja. 14 Pozdravite Asinkrita, Flegonta, Hermeja, Patroba, Herma in brate, kateri so z njimi. 15 Pozdravite Filologa in Julijo, Nereja in njegovo sestro in Olimpa in vse svete, ki so z njimi. 16 Pozdravite se med seboj s svetim poljubom. Pozdravljajo vas vse cerkve Kristusove. Opomin. Prvi pripis 17 Opominjam pa vas, bratje, pazite na tiste, ki delajo razprtije in pohujšanje proti nauku, ki ste se ga vi naučili, in izogibljite se jih. 18 Zakaj taki ne služijo našemu Gospodu Kristusu, ampak svojemu trebuhu in s priliznjeno govorico ter lepimi besedami varajo srca nedolžnih. 19 Kajti vaša poslušnost se je razglasila pri vseh; vas sem torej vesel; želim le, da bi bili modri za dobro in preprosti za hudo. 20 Bog miru pa bo v kratkem satana strl pod vašimi nogami. Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa z vami. Zadnji pozdravi. Drugi pripis 21 Pozdravlja vas moj sodelavec Timotej in moji rojaki Lucij, Jazon in Sozipater. 22 Pozdravljam vas jaz, Tercij, ki sem pismo pisal, v Gospodu. 23 Pozdravlja vas Gaj, moj in vse cerkve gostitelj. Pozdravlja vas mestni blagajnik Erast in brat Kvart. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
vzpor.). V povezavi z vsem tem moramo gledati Kristusovo spremenjenje na gori, če naj nekoliko globlje razumemo, kakšen smisel ima to v Jezusovem življenju samem in kaj pomeni za oblikovanje kristjanovega življenja. Predvsem se Jezus v prizoru spremenjenja izkazuje za tistega, na katerem se spolnjujejo svetopisemske napovedi (prim. Lk 24, 44Lk 24, 44
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Zadnja navodila apostolom 44 In rekel jim je: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Treba je, da se dopolni vse, kar je o meni pisano v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
ss) o Mesiju kot božjem služabniku in kot Sinu človekovem.

Za priče dogodka je Jezus izbral prav tiste apostole, ki so bili navzoči tudi ob njegovem smrtnem boju na Oljski gori: Petra, Jakoba in Janeza (Mr 14 , 33 vzpor.; prim. 5, 37rim. 5, 37
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Prizor spominja na velika božja prikazanja, kakršnih sta bila deležna edinstvena moža stare zaveze na »božji gori« (Sinaj je istoveten s Horebom: prim. 2 Mojz 19, 92 Mojz 19, 9
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

9 Gospod pa je rekel Mojzesu: »Glej, pridem k tebi v gostem oblaku, da bo čulo ljudstvo, ko bom s teboj govoril in verovalo vate za vedno.« – Mojzes je torej sporočil besede ljudstva Gospodu. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
ss; 24, 15-18; 3 Kralj 19, 8-18). Toda Bog sedaj razodeva svojo navzočnost ne le s tem, da govori iz oblaka in ognja (prim. 5 Mojz 5, 2-55 Mojz 5, 2-5
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

2 Gospod, naš Bog, je sklenil z nami zavezo na Horebu. 3 Ni z našimi očeti sklenil Gospod te zaveze, temveč z nami samimi, ki smo danes vsi tukaj živi. 4 Od obličja do obličja je Gospod govoril z vami na gori iz ognja. 5 Stal sem takrat med Gospodom in vami, da bi vam naznanil Gospodovo besedo; kajti bali ste se ognja in niste šli na goro. – Govoril je: Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
); Jezus se marveč v navzočnosti Mojzesa in Elija prikaže spremenjen s sijajem božjega veličastva. Iz Kristusove človeške narave same je zasijalo veličastvo (ali »slava«, toda ne v pomenu »slovitosti« med ljudmi!). Kar se tukaj javlja, ni le veličastvo nečesa zgolj duhovnega, marveč »veličastvo duha prek telesa, telesa v duhu, veličastvo človeka. Ni to le veličastvo Boga, ne gre tukaj le za nebesa, ki se odpro, ne gre le za Gospodov sijaj, kakršen je bil nad skrinjo zaveze, marveč za veličastvo Besede-Boga v Sinu človekovem… To je neizrekljiva enota. To je povezanost plamenov, Življenje nad življenjem in smrtjo: življenje telesa, toda prihajajoče iz duha; življenje duha, toda iz Besede; življenje človeka Jezusa, toda iz Sina božjega« (R. Guardini).

Gospodovo spremenjenje obstoji v tem, da je tisto notranje božje veličastvo, ki je bilo v Jezusovi človeški naravi navzoče že od začetka, prodrlo navzven. Z grško besedo se tak pojav imenuje »epifanija«, »prikazanje«: v človekovo izkustvo stopi nekaj, kar je temu izkustvu samo po sebi docela odmaknjeno, združeno s skrivnostjo in vznemirljivostjo – to je vdor nečesa božjega v človeško stvarnost. Bistvena za »epifanijo« je tudi kratkost pojava, pri katerem dobiva poudarek začetek in konec. To Kristusovo spremenjenje, pri katerem je njegova človeška narava postala »transparent« božanstva, je bilo predznamenje in nekakšna napoved Kristusovega vstajenja in dokončnega spremenjenja, globokega preoblikovanja, ki ga je v Kristusovi človeški naravi povzročilo Kristusovo vstajenje. To obenem kaže na tisto dovršitev, ko se bo ob koncu sveta Kristus pred vsem človeštvom še posebno prikazal v veličastvu (»slavi«) in moči, obdan od svojih angelov. To Kristusovo poveličanje, ta popolna prešinjenost njegove človeške narave z božjim veličastvom pa je tudi poroštvo tistega poveličanja, kakršno čaka Kristusove učence ob koncu časov: »Takrat se bodo pravični zasvetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta« (Mt 13, 43Mt 13, 43
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

43 Takrat se bodo pravični zasvetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta. Kdor ima ušesa, naj posluša! Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).

Evangelisti vsi omenjajo silno belino oblačil in žar luči, kakršen ne pripada navadnemu območju sveta. Jezusov obraz »se je zasvetil ko sonce in njegova oblačila so postala bela ko luč« (Mr 17, 2Mr 17, 2
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Izbrano poglavje ne obstaja!

WP-Bible plugin
). Posebej je omenjen tudi »oblak«, v stari zavezi tako znano znamenje božje navzočnosti. Pod tem oblakom ni mišljena meteorološka (vremenoslovna) tvorba, kakršno poznamo; mišljeno je marveč nekaj, za kar nimamo pravega izraza: to je svetloba, ki hkrati zakriva; nebeška stvarnost, ki se odpre, a vendarle ostane hkrati nedostopna in neoprijemljiva. Vsa poročila o Jezusovem spremenjenju kažejo na to, da gre tu ne ravno za Jezusovo doživetje, marveč za razodevanje Jezusovega skritega dostojanstva in veličastva učencem. To razodevanje se uresničuje na način videnja in slišanja. Na značaj videnja kaže med drugim tudi nenadnost, s katero se je dogodek odigral: vsi pojavi so naenkrat tu, a potem spet nenadno izginejo, in nastane nekak občutek puščobe, kakor v nekom, ki so ga nebesa zapustila. Spet pa ni to takšno videnje, ki bi bilo nekaj zgolj subjektivnega, nekaj, kar bi se odigravalo le v pričah prizora – v apostolih. To ni podoba, ki bi si jo kdo sam naredil. Pač pa gre za način, kako človek dojema višjo, nadčloveško stvarnost – podobno kakor je čutno izkustvo način, kako dojemamo vsakdanjo zemeljsko stvarnost. Apostolom je tukaj dano, da vidijo, kako Jezus zažari v skrivnostni pretresljivi luči, ki prodira iz globin njegovega božjega človeškega bistva in razodeva to bistvo.

Pri spremenjenju na gori se je Kristus že vnaprej izkazal za »Gospoda veličastva« (1 Kor 2, 81 Kor 2, 8
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

8 ki je ni spoznal nobeden izmed prvakov tega sveta; ko bi jo bili namreč spoznali, bi Gospoda veličastva ne bili križali, Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
), kar je v sv. pismu ena od najizrazitejših označb za Kristusovo božanstvo. Priče spremenjenja so živo začutile, da je tukaj nekdo, ki je »odsvit Očetovega veličastva in podoba njegovega bitja« (Hebr 1, 3Hebr 1, 3
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

3 On, ki je odsvit njegovega veličastva in podoba njegovega bitja ter nosi vse z besedo svoje moči, je dovršil očiščenje od grehov, sédel na desnico veličastva na višavah Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Za hip so se srečali z odsevom »božjega veličastva na obrazu Jezusa Kristusa« (2 Kor 4, 62 Kor 4, 6
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

6 Zakaj Bog, ki je rekel: Iz teme naj zasveti luč, je zasvetil tudi v naših srcih, da bi se svetilo spoznanje božjega veličastva na obrazu Kristusa Jezusa. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
), s tistim odsevom, s katerim se je srečal sv. Pavel pred Damaskom in popolnoma preokrenil svojo pot življenja (Apd 9, 3-8; 22, 6-14, 13-23Apd 9, 3-8; 22, 6-14, 13-23
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

3 Ko pa je bil na poti in se je bližal Damasku, ga je nenadoma obsijala svetloba z neba. 4 Padel je na tla in zaslišal glas, ki mu je rekel: »Savel, Savel, kaj me preganjaš?« 5 Odgovoril je: »Kdo si, Gospod?« In ta: »Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš; 6 toda vstani, pojdi v mesto in povedalo se ti bo, kaj ti je treba storiti.« 7 Možje, ki so z njim potovali, so stali strmé, ker so neki glas slišali, pa nikogar niso videli. 8 Savel se je vzdignil s tal; ko je pa odprl oči, ni nič videl. Peljali so ga torej za roko in privedli v Damask. Štetje svetopisemskih vrstic se začne z 1! Vrstica 0 ne obstaja!

WP-Bible plugin
). Sv. Pavel, ki je pač prvi izrečno označil Kristusa kot »Gospoda veličastva«, nam razlaga, kako je veličastvo na gori Sinaju bilo le senca tistega veličastva, ki se je razodevalo v vstalem Kristusu (2 Kor 3, 10; 4, 62 Kor 3, 10; 4, 6
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

10 Pa saj glede na to oni sijaj zaradi tega izrednega sijaja ni sijaj. 6 Zakaj Bog, ki je rekel: Iz teme naj zasveti luč, je zasvetil tudi v naših srcih, da bi se svetilo spoznanje božjega veličastva na obrazu Kristusa Jezusa. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Kristjanom pa je Pavel obljubljal, da bodo »z odgrnjenim obrazom« gledali kakor v zrcalu Gospodovo slavo in se bodo »v isto podobo spreminjali iz sijaja v sijaj, kakor po Duhu Gospodovem« (2 Kor 3, 182 Kor 3, 18
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

18 Mi vsi pa z odgrnjenim obrazom gledamo kakor v ogledalu Gospodovo slavo in se tako v isto podobo spreminjamo iz sijaja v sijaj, kakor po Gospodovem Duhu. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Vzhodna mistika je še posebno rada gledala v Gospodovem spremenjenju tako rekoč počelo napredujočega človekovega upodabljanja po Kristusu, uresničevanega v kontemplaciji (zrenju) Kristusove poveličane človeške narave.

»Gospod veličastva« najprej trpeči božji služabnik.
Vendar bi ne bilo prav, če bi pozabili na senco križa, navzočo na gori spremenjenja, kjer »križ in veličastvo prebivata tako tesno skupaj« (Chr. Schütz). Naša vera mora biti brez dvoma velikonočna. Napak bi torej bilo, če bi se kratko malo ustavili pri velikem petku in bi ne videli, da se odrešenje ne ustavi pri Kristusovi smrti kot taki; temina velikega petka se marveč prelije v veličastvo velikonočnega jutra. A tudi tedaj bi bilo narobe, če bi pozabili na grozoto Kalvarije: vstali Kristus je in ostane križani Gospod; kakor je križ več kakor le katastrofa in poraz, tako je tudi poveličanje velikonočnega jutra več kakor nekakšno popravilo katastrofe – velika noč je (z veličastvom vstajenja uresničeno) ovekovečenje križa, ki je odet v sijaj vstajenjske zmage nad smrtjo v vsej njeni razsežnosti.

»In glej, dva moža sta govorila z njim; bila sta Mojzes in Elija. Prikazala sta se v veličastvu in govorila o njegovi smrti, ki ga je čakala v Jeruzalemu« (Lk 9, 30. 31Lk 9, 30. 31
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

30 In glej, dva moža sta govorila z njim; bila sta Mojzes in Elija; 31 prikazala sta se v veličastvu in govorila o njegovi smrti, ki ga je čakala v Jeruzalemu. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Izvirnik ima na mestu, kjer v slovenščini stoji beseda »smrt«, izraz »exodos«, kar pomeni nekaj takega, kakor je bil izhod (exodos!) iz egiptovske sužnosti. To da besedilu večjo globino. A v vsakem primeru je povedano, da sta Mojzes in Elija z Jezusom govorila o Jezusovi smrti v Jeruzalemu. Glede Markove pripovedi razlagavci še posebej poudarjajo, da je v njej poudarjeno tole: s spremenjenjem naj se učencem dokončno odpro oči za nujnost Jezusovega trpljenja in smrti – Jezus je »na poti« do križa. Če glas iz oblaka Jezusa razglaša kot »edinega« ali »ljubljenega Sina«, se to izvrši neposredno z ozirom na trpljenje, kateremu gre Jezus naproti. Jezus je Sin božji – ne kljub, marveč ravno na temelju svojega trpljenja (prim. tudi Mr 12, 1-12Mr 12, 1-12
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Prilika o hudobnih vinogradnikih ; 12 1 In začel jim je govoriti v prilikah. »Neki človek je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal tlačilnico in sezidal stolp; in dal ga je v najem vinogradnikom in je odpotoval. 2 Ob svojem času je k vinogradnikom poslal služabnika, da bi od njih prejel sadov iz vinograda. 3 Ti pa so ga zgrabili in pretepli ter odpravili praznega. 4 Poslal je k njim spet drugega služabnika; tudi tega so na glavi ranili in ga opsovali. 5 In spet drugega je poslal in tega so ubili. In še mnogo drugih: nekatere so pretepli, nekatere pobili. 6 Še enega je imel – ljubljenega sina. Nazadnje je k njim poslal njega, misleč ‚mojega sina bodo spoštovali.‘ 7 Vinogradniki pa so rekli med seboj: ‚To je dedič! Dajte, ubijmo ga in dediščina bo naša!‘ 8 In prijeli so ga ter ubili in vrgli iz vinograda. 9 Kaj bo torej storil gospodar vinograda? Prišel bo in vinogradnike pokončal, vinograd pa dal drugim. 10 Ali tudi tega niste brali v pismu: ‚Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen; 11 Gospod je to naredil in je čudovito v naših očeh‘?« 12 Skušali so ga torej prijeti, pa so se zbali ljudstva. Spoznali so namreč, da je s to priliko mislil nanje. In pustili so ga in odšli. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). In Jezus se je pač redko kdaj tako izrečno označil kot božjega Sina, kakor je to storil v getsemanski uri, kjer je v molitvi s takšnim silnim naglasom Boga imenoval svojega »Očeta« (prim. Mr 14, 36Mr 14, 36
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

36 Govoril je: »Abba, Oče, vse ti je mogoče, vzemi ta kelih od mene; vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti.« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Poleg tega je bil tudi dejansko spoznan in priznan kot božji Sin ravno v trenutku smrti (prim. 15, 39rim. 15, 39
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
), ki pa ni ostala pri smrti, ampak prešla v poveličanost vstajenja.

Pri spremenjenju sta se prikazala in z Jezusom govorila o trpljenju in smrti Mojzes in Elija. »Mojzes, ki je doživljal brezuspešnost prizadevanja, da bi ljudstvo iztrgal iz jetništva njihovega lastnega srca; Elija, ki se je moral z duhom in mečem upirati zoper satansko temo… Ali nismo tukaj na gori spremenjenja priča nečesa takega, kakor da se je zbralo poldrugo tisočletje svete zgodovine in se zgrnilo na Gospoda? Vse, kar je zraslo in se dvignilo v dolgi dobi; vse, kar se je postavilo zoper Boga; dediščina tisočletja trajajoče zakrknjenosti in zaslepljenosti – vse to naj bi bilo položeno na Jezusa, ki naj vse to ponese do konca. Kako čudno se nam zdi, če Peter, potem ko je videl sijaj, reče Kristusu: .Učenik, dobro je, da smo tukaj. Naredimo tri šotore: enega tebi, enega Mojzesu in enega Eliju!’ (Lk 9, 33Lk 9, 33
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

33 Ko pa sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj; naredímo tri šotore: enega tebi, enega Mojzesu in enega Eliju!« In ni vedel, kaj govori. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Kako po pravici pristavlja k temu sv. Luka: ,In (Peter) ni vedel, kaj govori.’ Bilo je to kakor govorjenje otroka, ki brez umevanja zre na nekaj strašnega in, ker tisto strašno tako blešči, meni, da je lepo« (R. Guardini).

»Njega poslušajte«
Potem se je na vse to zgrnil oblak, simbol božje navzočnosti (2 Mojz 16, 10; 19, 9; 24, 15. 16; 32, 92 Mojz 16, 10; 19, 9; 24, 15. 16; 32, 9
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

10 Ko je Aron govoril vsej občini Izraelovih sinov, so se obrnili proti puščavi in, glej, veličastvo Gospodovo se je prikazalo v oblaku. 9 Gospod pa je rekel Mojzesu: »Glej, pridem k tebi v gostem oblaku, da bo čulo ljudstvo, ko bom s teboj govoril in verovalo vate za vedno.« – Mojzes je torej sporočil besede ljudstva Gospodu. 15 Ko je Mojzes prišel na goro, je goro pokril oblak. 16 Veličastvo Gospodovo se je spustilo na goro Sinaj in oblak jo je pokrival šest dni; sedmi dan je poklical Mojzesa iz oblaka. 9 Gospod je dalje rekel Mojzesu: »Videl sem to ljudstvo in, glej, trdovratno ljudstvo je. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
; 4 Mojz 11, 25; 24 Mojz 11, 25; 2
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

25 Gospod je stopil dol v oblaku in govoril z njim; vzel je od duha, ki je bil nad njim, in ga dal nad sedemdeset starešin. Ko je duh prišel nadnje, so prerokovali, pozneje pa ne več. Sestav tabora 2 1 Gospod je govoril Mojzesu in Aronu: 2 »Izraelovi sinovi naj taborijo, vsak pri svojem praporu, pri znamenjih svojih družin; taborijo naj nasproti shodnemu šotoru krog in krog. 3 Spredaj, proti vzhodu, naj tabori prapor Judovega tabora s svojimi krdeli; vojvoda Judovih sinov naj bo Aminadabov sin Nahson; 4 njegove vojske, njegovih preštetih je bilo štiriinsedemdeset tisoč šest sto. 5 Poleg njega naj tabori Isaharjev rod; vojvoda Isaharjevih sinov naj bo Suarjev sin Netanel; 6 njegove vojske, njegovih preštetih je bilo štiriinpetdeset tisoč štiristo. 7 Potem Zabulonov rod: vojvoda Zabulonovih sinov naj bo Helonov sin Eliab; 8 njegove vojske, njegovih preštetih je bilo sedeminpetdeset tisoč štiristo. 9 Vseh v Judovem taboru preštetih je bilo sto šestinosemdeset tisoč štiristo po njihovih krdelih; ti naj odhajajo prvi. 10 Na južni strani naj bo prapor Rubenovega tabora s svojimi krdeli: vojvoda Rubenovih sinov naj bo Sedeurjev sin Elisur; 11 njegove vojske, njegovih preštetih je bilo šestinštirideset tisoč petsto. 12 Poleg njega naj tabori Simeonov rod; vojvoda Simeonovih sinov naj bo Surisadajev sin Salumiel; 13 njegove vojske, njegovih preštetih je bilo devetinpetdeset tisoč tristo. 14 Potem Gadov rod; vojvoda Gadovih sinov naj bo Duelov sin Eliasaf; 15 njegove vojske, njegovih preštetih je bilo petinštirideset tisoč šeststo petdeset. 16 Vseh v Rubenovem taboru preštetih je bilo sto enainpetdeset tisoč štiristo petdeset po njihovih krdelih; ti naj odhajajo drugi. 17 Potem naj odhaja shodni šotor, tabor levitov, sredi taborov; kakor taborijo, tako naj odhajajo, vsak na svojem mestu pri svojih praporih. 18 Na zahodni strani naj bo prapor Efraimovega tabora s svojimi krdeli; vojvoda Efraimovih sinov naj bo Amiudov sin Eliasama; 19 njegove vojske, njegovih preštetih je bilo štirideset tisoč petsto. 20 Poleg njega bodi Manasejev rod; vojvoda Manasejevih sinov naj bo Fadasurjev sin Gamlijel; 21 njegove vojske, njegovih preštetih je bilo dvaintrideset tisoč dvesto. Potem Benjaminov rod; 22 vojvoda Benjaminovih sinov naj bo Gedeonov sin Abidan; 23 njegove vojske, njegovih preštetih je bilo petintrideset tisoč štiristo. 24 Vseh v Efraimovem taboru preštetih je bilo stoosem tisoč in sto po njihovih krdelih; ti naj odhajajo tretji. 25 Na severni strani naj bo prapor Danovega tabora s svojimi krdeli; vojvoda Danovih sinov naj bo Amisadajev sin Ahiezer; 26 njegove vojske, njegovih preštetih je bilo dvainšestdeset tisoč sedemsto. 27 Poleg njega naj tabori Aserjev rod; vojvoda Aserjevih sinov naj bo Okranov sin Pagiel; 28 njegove vojske, njegovih preštetih je bilo enainštirideset tisoč petsto. 29 Potem Neftalijev rod; vojvoda Neftalijevih sinov naj bo Enanov sin Ahira; 30 njegove vojske, njegovih preštetih je bilo triinpetdeset tisoč štiristo. 31 Vseh v Danovem taboru preštetih je bilo stosedeminpetdeset tisoč šeststo; to naj odhajajo zadnji pri svojih praporih.« 32 To so Izraelovi sinovi, prešteti po svojih družinah: vseh preštetih v taborih po njihovih krdelih je bilo šeststo tri tisoč petstopetdeset. 33 Leviti pa niso bili prešteti med Izraelovimi sinovi, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 34 Izraelovi sinovi so storili povsem, kar je Gospod zapovedal Mojzesu: prav tako so taborili pri svojih praporih in prav tako so odhajali, vsak pri svoji rodovini, pri svoji družini. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
Mkb 2, 8), in zaslišal se je skrivnostni božji glas. Za razliko od glasu pri Jezusovem krstu (Mt 1, 11Mt 1, 11
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

11 Josíja pa je imel sina Jehoníja in njegove brate ob preselitvi v Babilon. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
) se sedaj glas obrača posebej na učence in razglaša Jezusa kot ljubljenega (= edinega!) božjega Sina, s čimer je posebej še pri Marku gotovo mišljeno bistveno božje sinovstvo, čeprav gre tukaj prvenstveno pač za Jezusovo mesijansko dostojanstvo. Tako je ta božji glas božja potrditev Petrove izjave, kakor o njej poroča Marko (8, 29); saj se navedba časa (Mr 9, 2Mr 9, 2
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Spremenjenje na gori ; ; 2 Šest dni nato je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza ter jih peljal proč na visoko goro; tam se je pred njimi spremenil. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
) čisto jasno nanaša na to izjavo (J. Blinzler). – Drugi del glasu (»njega poslušajte«) posredno razglaša Jezusa kot tistega eshatološkega (v »polnosti časov« nastopajočega) preroka, ki je obljubljen v 5 Mojz 18, 155 Mojz 18, 15
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Prerok 15 Preroka iz tvoje srede, izmed tvojih bratov, kakor sem jaz, ti obudi Gospod tvoj Bog; njega poslušajte. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
: »Preroka iz tvoje srede, izmed tvojih bratov, kakor sem jaz, ti obudi Gospod, tvoj Bog; njega poslušajte!« Jezus je novi Mojzes in novi Elija, njega je treba poslušati! Mojzes in Elija nastopata kot predstavnika postave in prerokov, obenem kot Mesijeva predhodnika, ki kažeta na trpečega Mesija (prim. Mal 3, 23Mal 3, 23
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

23 Glejte, pošljem vam Elija, preroka, preden pride dan Gospodov, veliki in strašni! Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
), Jahvejevega služabnika (prim. Iz 42, 1Iz 42, 1
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Prvi spev o Gospodovem služabniku 42 1 Glej, moj služabnik, ki ga podpiram, moj izvoljeni, nad katerim imam veselje. Del sem nanj svojega duha, da bo oznanil narodom pravo. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
), novozavezno božje jagnje (prim. 1 Mojz 22, 2. 12. 161 Mojz 22, 2. 12. 16
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

2 Rekel je: »Vzemi svojega sina, svojega edinca, ki ga ljubiš, Izaka, in pojdi v pokrajino Morijo in ga daruj tam v žgalno daritev na eni izmed gorá, ki ti jo bom pokazal!« 12 In je dejal: »Ne steguj roke nad dečka in nič mu ne stori! Kajti zdaj vem, da se Boga bojiš in mi nisi odrekel svojega edinega sina.« 16 in rekel: »Prisežem pri sebi,« govori Gospod. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Spremenitev Jezusa samega in nadzemeljski sijaj njegovih oblačil pokaže Jezusa začasno v načinu bivanja nebeških bitij in ga apostolom razkrije kot nebeškega Sina človekovega (Dan 7, 13Dan 7, 13
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Oblast nad svetom izročena Sinu človekovemu 13 Gledal sem v nočnih videnjih. Glej, na oblakih neba je prišel sin človekov; dospel je do Staroletnega, in privedli so ga predenj. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
s; Mr 8, 38; 13, 26Mr 8, 38; 13, 26
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

38 Zakaj kdor se bo pred tem prešuštnim in grešnim rodom sramoval mene in mojih naukov, se ga bo tudi Sin človekov sramoval, kadar pride s svetimi angeli v veličastvu svojega Očeta.« 26 In tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblakih z veliko močjo in slavo. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
; Raz 1, 13Raz 1, 13
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

13 in v sredi svečnikov podobnega Sinu človekovemu, oblečenega v dolgo haljo in opasanega na prsih z zlatim pasom. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
s). Čeprav gre Jezus po poti trpečega božjega služabnika, po poti nizkosti in muke in ne po kraljevski poti zemeljskega uveljavljanja moči, naj učenci vendarle vedo, da je božji Sin, obljubljeni eshastološki prerok in učitelj, Sin človekov, ki je določen za nebeško veličastvo. Omejitev razodetja na tri najbližje učence pa je, podobno kakor zapoved, naj (pred izvršitvijo trpljenja in poveličanja) o vsem tem molče, povezana s »skrivnostjo mesijanstva«. Če bi namreč Jezus svoje veličastvo pokazal pred veliko množico, bi ga hoteli imeti za svetnega kralja. Toda tu je šlo za nekaj neprimerno globljega in odločilnejšega, kakor pa je zemeljski blišč in sijaj. Potem, ko se je Jezus s smrtjo in vstajenjem izkazal za »Gospoda veličastva« (1 Kor 2, 81 Kor 2, 8
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

8 ki je ni spoznal nobeden izmed prvakov tega sveta; ko bi jo bili namreč spoznali, bi Gospoda veličastva ne bili križali, Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
) ter začel učencem podarjati »Duha slave in moči, Duha božjega« (1 Pet 4, 141 Pet 4, 14
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

14 Ako vas zasramujejo zaradi Kristusovega imena, blagor vam; zakaj Duh slave in moči, Duh božji, počiva nad vami. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
), je mesijanska skrivnost začela razlivati luč na Jezusovo življenje, pa tudi na življenje njegovih bodočih učencev: »Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?« (Lk 24, 26Lk 24, 26
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

26 Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). »Naša sedanja lahka stiska nam pripravlja nad vso mero veliko, večno bogastvo slave (= veličastva), če ne gledamo na to, kar se vidi, ampak na to, kar se ne vidi« (2 Kor 4, 182 Kor 4, 18
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

18 če ne gledamo na to, kar se vidi, marveč na to kar se ne vidi; kar se namreč vidi, je časno, kar se pa ne vidi, je večno. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Saj nas je Oče od vekomaj »naprej določil, naj bomo podobni njegovemu Sinu, da bi bil on prvorojenec med mnogimi brati« (Rimlj 8, 29Rimlj 8, 29
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

29 Zakaj katere je naprej poznal, jih je tudi naprej določil, naj bodo podobni njegovemu Sinu, da bi bil on prvorojenec med mnogimi brati. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
); sedaj, ko smo še na poti, podobni v trpljenju, da bi bili nato tudi v poveličanju (prim. Rimlj 8, 17. 30Rimlj 8, 17. 30
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

17 Ako pa otroci, tudi dediči, dediči božji, sodediči pa Kristusovi, če le z njim trpimo, da bomo z njim tudi poveličani. 30 Katere pa je naprej določil, jih je tudi poklical; in katere je poklical, jih je tudi opravičil; katere pa je opravičil, jih je tudi poveličal. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
; Jan 16, 33; 17, 22-26Jan 16, 33; 17, 22-26
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

33 To sem vam povedal, da bi v meni imeli mir. Na svetu boste imeli stisko; a zaupajte, jaz sem svet premagal.« 22 In jaz sem jih dal slavo, ki si jo dal meni, da bodo êno, kakor sva midva êno. 23 Jaz v njih in ti v meni, da bodo popolnoma êno, tako bo svet spoznal, da si me poslal ti in da sem jih ljubil, kakor si ti mene ljubil. 24 Oče, hočem, naj bodo tudi ti, katere si mi dal, z menoj tam, kjer sem jaz: da bodo gledali mojo slavo, ki si mi jo dal, ker si me ljubil pred začetkom sveta. 25 Pravični Oče! Svet te ni spoznal, jaz pa sem te spoznal; 26 in ti so spoznali, da si me ti poslal. In razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom še razodeval, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih, in jaz v njih.« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Sedaj je treba predvsem biti poslušen božji besedi: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!«

A. Chevrier, eden izmed tistih Jezusovih učencev, ki so to naročilo jemali in jemljejo do globine zares, je lepo izrazil duha, s katerim naj bi obhajanje praznika prepojilo nas vse:

»O Očetova Beseda, o Jezus Kristus! Kako si lep, kako si velik! Kdo te more spoznati, kdo te more doumeti? Daj, o Jezus, da te spoznam in da te ljubim! Docela si luč! Daj, naj majhen žarek od tega pade v mojo ubogo dušo, da bom mogel videti in dojeti. Daj, naj se zazrem vate, o neizmerna lepota! Omili nekoliko svoj žareči sijaj, da te bodo moje oči mogle gledati in videti tvoje popolnosti.
Odpri mi ušesa za tvojo božjo besedo, da bom slišal tvoj glas in bom pretehtal tvoje nauke. Odpri mojega duha in moj razum, da bo tvoja beseda prodrla v moje srce in jo bom mogel okusiti in dojeti. Pogrezni vame močno vero vate, da bo vsaka tvoja beseda zame svetilka, ki mi bo podarjala luč in kazala pot k tebi in mi pomagala, da bom hodil za teboj po vseh tvojih potih pravičnosti in resnice.
O Jezus Kristus, o Očetova Beseda, ti si moj Gospod, moj edini in neprimerljivi Učenik! Govori mi, poslušati te hočem in tvojo besedo prevesti v dejanje, kajti vem, da prihaja iz nebes. Poslušati jo hočem, spremeniti jo v dejanje. Saj je v tvoji besedi življenje in veselje, sreča in mir.
Govori, kajti ti si moj Gospod in Učenik, nikogar nočem poslušati razen le tebe!«
A. Strle
Vir = Leto svetnikov