Rojstvo Device Marije – mali šmaren

Marijino rojstvo  Zavetnica v vseh potrebah
Imena: Marija, Maria, Mia, Mija, Micika, Micka, Maša, Maca, Mica, Manica, Manca, Marika, Maruša, Maruška, Mara, Mare, Maja, Manja, Mariška, Marlena, Manja, Meri, Mimi, Mimica, Mimka, Mirjana, Mirjam, Rija, Mariela, Marlis; Marij, …
Cerkve v Sloveniji/svetu: V Sloveniji so zgradili okrog 320 cerkva.
Praznik zemeljskega rojstva obhaja Cerkev samo pri treh osebah, pri Jezusu, Mariji in Janezu Krstniku, ker je bilo rojstvo teh treh oseb res sveto: Jezusovo zaradi združenja božje narave s človeško naravo v eni osebi, obenem zaradi deviškega spočetja v moči Svetega Duha; Marijino zaradi njenega brezmadežnega spočetja, to se pravi zaradi tega, ker je bila kot mati prihodnjega Odrešenika po posebni božji naklonjenosti že v prvem trenutku bivanja obdarjena s posvečujočo milostjo in obvarovana izvirnega greha; Krstnikova zaradi tega, ker je bil – kakor na temelju Svetega pisma trdijo cerkveni očetje – izvirnega greha očiščen že pred rojstvom.

Marijino rojstvo »Jakobov prvotni evangelij«, katerega najstarejše prvine segajo v začetek 2. stoletja, pravi, da sta bila Marijina starša Joahim in Ana (častimo ju 26. julija) in da je bila njuna hiša v mestni četrti, kjer se pri »ovčjih vratih« nahaja vodnjak z imenom »Probatica« (od »probaton« – ovca). Tudi če je treba ta vodnjak ali kopel razlikovati od kopeli »Bethezda«, ki je po trditvi sv. Janeza imel pet stebrenikov (Jn 5, 2Jn 5, 2
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

2 Je pa v Jeruzalemu pri Ovčjih vratih kopališče, ki se po hebrejsko imenuje Betesda in ima pet stebrenikov. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
), je bil ta vodnjak vsaj čisto blizu Bethezde. Tako so mogli prvi kristjani to dvoje brez pomisleka istovetiti. Starša Joahim in Ana naj bi si po dolgih letih izprosila od Boga hčerko. Gotovo sta jo takoj, še pred rojstvom posvetila Bogu. Sicer pa si jo je Bog sam posvetil z njenim brezmadežnim spočetjem. Izročilo je ohranilo zahvalno pesem, ki naj bi jo bila ob rojstvu svoje hčere zapela srečna mati Ana: »Hvalno pesem bom pela Gospodu, ki me je obiskal in mi odvzel sramoto pri mojih sovražnikih ter mi dal bogat sad pravičnosti pred svojim obličjem.«

Leto pozna številne Marijine praznike: praznik božje Matere Marije, svečnica, Jezusovo darovanje, Marijino oznanjenje, Marijino obiskanje, Marijino vnebovzetje, Marija Kraljica, Marijino rojstvo, ime Marijino, Marijino brezmadežno spočetje. V umetnosti je prikazana po podatkih iz Lukovega evangelija.
Upodobljeni so številni prizori, ki se nenehno pojavljajo (oznanjenje, Marija z detetom, Sveta družina…).
Marijinega rojstva se spominjamo 8. septembra.
Vir

Rojstvo presvete Bogorodice. Osnove nastanka praznika. Rojstvo presvete Bogorodice – svetovni dan veselja. Čaščenje svetnikov Joahima in Ane.
Cerkev nima običajno za praznik rojstnega dne svetnikov na zemlji, ampak za svoj rojstni dan na nebu – dan smrti. Izjema sta dva največja svetnika v Cerkvi: Devica Marija in Sveti Janez Krstnik. Praznujemo ne le njihov nebeški, temveč tudi zemeljski Božič.
Ena od velikih praznikov, ki stoji na začetku pravoslavnega cerkvenega leta, je praznik Marijinega rojstva. Kot je razvidno iz besed Troparja praznika, je ta še posebej vesel in pomemben. Veselje, ker je rojstni dan Matere Božje in kraljice Nebes in zemlje. Pomembno je, za dokazovanje veliko resnico svete vere v Bogomaterinstvo Marije, iz katere “je zasijalo Sonce Pravice, Kristus naš Bog”. Za zgodnje vstalo zvezdo, tako da je v bližini Sončni vzhod. Na velik pomen tega praznika označuje tudi njeno veličastno ime v naših molitvenikih: “Rojstvo presvete Gospe naše Bogorodice in Device Marije (Різдво Пресвятої Владичиці нашої Богородиці і Приснодіви Марії)”.
Na čem bazira ustanovitev tega praznika? Kakšna je njena zgodovina in pomen?
Osnova za ustanovitev praznika
Sveti Evangeliji so nam zapisali malo dogodkov iz življenja Marije. Tako ne pove nič o njenem rojstvu, njene mladosti, ali o njenih svetih učiteljih, ampak ni celo imen njenih pravih staršev. Kako pa vse to vemo o njej? To vemo iz tradicije Cerkve, in iz apokrifov. Apokrifi – to so knjige, ki nam povedo o nekaterih dogodkov v življenju Jezusa Kristusa, ali o Bogorodici, kar ni rekel v Evangelijih. Čeprav sveta Cerkev meni, da apokrifi niso avtentične knjige ali za določene zgodovinske vire, vendar še vedno vsebujejo veliko tradicije in prepričanj prvinske Cerkve.
Glavni vir vzhoda življenja Marije – je apokrifna knjiga, napisana med leti 170-180 n.št., ki jo imenujemo Jakobov Protoevangelij. Ta knjiga je dala motiv za ustanovitev takih praznikov: Spočetje Marije svete Ane, prihid Marije v tempelj, in praznik na čast Joahima in Ane. Zato smo se naučili o okoliščinah rojstva Device Marije, kdo so bili njeni starši, in da sta bila imenovana Joahim in Ana.
Jakobov apokrifni Protoevangelij je bil v davnini veliko čaščen, na njega so se sklicevali ali pojasnevali veliko sveti Očetje, med njimi sv.Epifanij, sveti Andrej Kretski, sveti Sofronij, patriarh Herman I, sveti Janez Damaščan in patriarh Fotij.
V Protoevangeliju Jakoba beremo, da je Devica Marija po očetovi liniji potomka kraljeve Davidove hiše, in po materi – iz duhovniške družine Arona. Njeni starši so živeli v Nazaretu in bili razkošni, vendar so bili veliko pravični in žrtvovali svojo ljubezen do Boga in do Bližnjega. Svoj dar je Joahim delil na tri dele: en del je žrtvoval za Boga, drugi del za revne, in tretji del je zadržal zase. Velika žalost za Joahima in Ano, je bila njuna neplodnost. V Judovski tradiciji se je neplodnost smatrala, da nimajo blagoslov od Boga, ampak tudi, da je to Božja kazen. Zaradi tega sta utrpela veliko žalost. Bilo je malo čudno, da sta ves čas molila k Bogu za otroka. To je bil glavni cilj njunih molitev, posta in miloščin. In na koncu je Bog, je jima v starosti dal otroka, ki je bil dodeljen za Mater Božjega Sina.
Zgodovina praznovanja Praznika
Praznik rojstva Matere Božje v Vzhodni Cerkvi pripada k zelo starim Marijinim praznikom, čeprav ne moremo natančno določiti časa, kdaj se je pojavil. O njem so ga omenjevali sveti Janez Zlatousti, sveti Proklij, sveti Epifanij, sveti Avguštin, in sveti Roman Sladkopivec. Palestinska izročilo pravi, da je sveta Helena († 330), mati cesarja Konstantina, zgradila v Jeruzalemu tempelj, v čast Marijinega praznika. V tem stoletju na ta praznik opozarja Misal papeža Helasija (492-496).
Verze in hvalnice, na čast tega praznika so sklenili patriarh Anatolij (449-458), Štefan Jeruzalemski (6. stol.), sveti Andrija Kretski in patriarh Sergij (7. stol.), sveti Janez Damaščan in patriarh German (8. Stoletja), sveti Jožef Študent (9. stoletja). Uradna uvedba tega praznika v Bizantinskem cesarstvu pripisujejo cesarju Mauriciju (582-602).
Iz Vzhoda je praznik Marijinega rojstva prišel na Zahod, najprej v 7. stol. do Rima, in se je v naslednjih stoletjih razširil na celotno Latinsko Cerkev. Dne 8.septembra je postal ta praznik, ker se je na ta dan izpolnilo devet mesecev od spočetja Device Marije v maternici svete Ane, in tako je na ta dan moral biti dan posvetitev templja v Marijino čast v Jeruzalemu. Naša Cerkev obhaja ta dogodek 9 decembra. Ta praznik je eden od 12 večjih praznikov cerkvenega leta. Ima en dan predpraznika, in le štiri dni popraznika, glede na praznik poveličevanje Svetega Križa.
Rojstvo Bogorodice – Svetovni dan veselja
S prihodom na svet tega dne, ker naj bi bila to Mati Božja, je bil poseben vir veselja za njene starše, za Joahima in Ano, na nebu, na zemlji in vseh živih bitij. To duhovno veselje Marijinega rojstva, poudarjajo že razni sveti Očetje. Sveti Andrej Kretski v svoji pridigi na ta praznik Marije Božjematere, da je kot tista, prek katere se izpolnjujejo vse prerokbe in osebe iz Stare Zaveze. In spodobno zveličavno so njeni najboljši priporočljivi naslovi, so vzklili, da sodeluje v veselju Nebes, zemlje, morja in vseh živih bitij, ter se konča z besedami: “Ker se je danes rodil otrok, ki je odrešenik Kristus Bog in Beseda, ki je bil in prihaja prebivati na veke”. In tudi sveti Janez Damaščan, je v svoji pridigi na ta dan je rekel: “Rojstvo Marije je dan veselja na svetu, ker je Marija za vso človeštvo obnovila tudi žalost pramatere Eve, spremenila v veselje”.
Tako so tudi bogoslužja na ta dan polna veselja, kot da bi bil to Božič ali Velika Noč. Glavni razlogi za to veselje – končni otrok, ki se je rodil neplodnima in pravičnima Joahimu in Ani, začetek našega odrešenja, čudovito dostojanstvo Bogomaterinstva, posebna vloga in pomen Bogorodice v delu Božjega odrešenja človeštva.
Za rojstvo Marije so bili najprej veseli njeni starši. V majhnih verznih Stihih jih zvečer Cerkev poziva: “Veselita se, Joahim in Ana, veselita se, ker je neplodna rodila vzrok našega veselja in odrešenja”.
Z rojstvom Bogorodice so se veselili angeli in ljudje: “Češčeno tvoje Rojstvo, presveta Devica čista, – pojemo na “Gospod postavi”mali večerji, – množica angelov v nebesih in ljudje na zemlji slavijo, ker si ti Mati Stvarnika vseh Kristusa Boga. S tem znamenjem, neprenehoma molijo za nas, za vas, da na tebe po Bogu upanje nalagamo, Bogorodica Vsehvalna in Nedolžna”.
V tem veselju sodelujejo vsi svetniki Stare in Nove Zaveze: “Obnovi, Adam, – pravi jutrnji svetilec – veselite se, glejte, veselite se preroki z apostoli in pravičnimi, ker je zdaj skupno veselje angelov in ljudi zasijalo na pravična Joahima in Ano: Bogorodica Marija”.
Na koncu, pa Cerkev vabi vse vernike na večerno petje, da se poklonijo na čast Božji Materi: “Pridite vsi verniki in stecimo do Novorojenke, ker se je ta rodila, ki je bila že pred svojim spočetjem izbrana za Mater našega Boga. Ona je posoda devištva, vzcvetela palica Arona iz korenine Jeseja, ki so jo že napovedovali preroki in plod pravičnega Joahima in Ane. Ona je rojena, in tudi z njo se svet obnavlja. Ona je rodila tudi Cerkev v svoji veličini obleke. Ona – sveti tempelj, ki je mesto Božje, deviška jed, kraljevska svetilka, v kateri se je prinesla čudovita skrivnost nepopisno edinost nrave združeni v Kristusu. Dajanje časti Njej, mi prepevamo Rojstvo vsedeviški Devici”.
Vir