Zavetnik mladine, popotnikov in čebelarjev Imena: Valentin, Valent, Valens, Tin, Tine, Zdravko, Valentina, … Razen tega, da je v resnici živel in pretrpel mučeniško smrt, se o svetem Valentinu ni ohranilo kaj prida zgodovinskih podatkov. Kljub temu da njegove življenjske zgodbe ne moremo preveriti, pa že od najstarejših časov velja za izredno priljubljenega svetnika. Bil naj bi duhovnik, ki je za Kristusa prelil svojo kri pod cesarjem Klavdijem II. v letih 269/70. Njegovo ime...
Oče je svoji hčerki Sandrini sicer že zbiral ženina, a ji je kasneje le dovolil, da se je posvetila Bogu. Že najnežnejša leta je preživela v samostanu, s trinajstimi leti pa kot novinka dokončno vstopila v samostan dominikank v Pratu, kjer je dobila dobila redovno ime Katarina. Prva leta redovnega življenja jo je spremljala bolezen, zaradi katere je morala včasih opustiti skupne samostanske vaje in molitve. Sestre so jo sprva opominjale in grajale, kasneje,...
Imena: Jordan, Giordano; Jordana, Giordana, Jordanka, … Jordan Saški je bil drugi redovni general dominikancev. Velja za človeka, ki je dokončno ustanovil in razširil red dominikancev. Rodil se je okoli leta 1200 v Borgbergu. Bil je vsestransko nadarjen; odlikovala ga je tako duhovna izobrazba kot srčna dobrota. Za dominikanski red je pridobil številne osebnosti svojega časa, predvsem znane profesorje. Leta 1237 je utonil ob brodolomu pred sirsko obalo, ko se je vračal iz Palestine....
Imena: Humbelina, Humbelinka, Humbelinca, Lina, Humbelin, … Sveta Humbelina je bila sestra svetega Bernarda iz Clairvauxa. Ta jo je prepričal, naj zapusti svojo družino in postane nuna. Odšla je v benediktinski samostan Jully-sur-Sarce, kjer je pozneje postala priorica. Rojena je bila v 11. stoletju v Franciji, umrla pa je okoli leta 1130. Spominjamo se je 12. februarja. Vir
Imena: Evlalija, Evlala, Evlalica, … Evlalija, ki je v Barceloni leta 304 za Kristusa trpela in umrla, je zelo češčena španska mučenka. Njeno mučeništvo v Barceloni je trdno izpričano. Nekaj podrobnosti pa je dodala legenda, ki je zgodovinsko jedro okrasila. Štirinajstletna je Evlalija slišala o mučenjih, s katerimi je cesarjev namestnik Dacian skušal prisiliti kristjane k odpadu od vere. Tedaj se je v duši mladenke zbudila želja, da bi tudi ona za Kristusa trpela...
Imena: Benedikt, Beno, Benito, Beneto, Beni, Benedikta, … Današnjega svetnika štejemo med najpomembnejše sodelavce Karla Velikega in njegovega naslednika Ludvika Pobožnega. Pritiče pa mu naslov: prvi veliki oče meništva germanskega rodu. V mladih letih ni kazal, da bo šel na pot meništva. Bil je sin dvornega velikaša Aigulfa, ki je bil vizigotskega rodu. Kazal je veliko bistrost, odlikoval ga je ljubezniv nastop. Prvi čas je kazalo, da po očetovem zgledu išče vojaško slavo. Doživel...
Na dan 11. februarja leta 1858, četrto leto potem, ko je papež Pij IX. razglasil versko resnico, da je Marija brez madeža izvirnega greha spočeta, se je prikazala v skalnati votlini blizu francoskega mesta Lurda Devica Marija štirinajstletni Bernardki Soubirous. Marija je bila oblečena v belo, prepasana z modrim pasom in imela je zlato rožo ob nogah. Bernardka je videnje takole opisala: »Gospa je bila mlada in tako lepa, da nisem še nikdar videla...
Imena: Saturnin; Vika, Viki, Vikica, Viktorina, Zmaga, Zmagoslava, … Rojena sta bila v 3. stoletju. Bila sta afriška mučenca iz leta 304. Saturnin je bil duhovnik v mestu Abitine. Skupaj z 48 kristjani so ga prijeli, ker so kljub prepovedi opravljali mašno daritev. Po izpovedi vere so ga obglavili. Viktorija pa je odklonila ženitev in se posvetila cerkveni službi. Med zaslišanjem jo je poskušal rešiti brat, Viktorija pa ga je zavrnila. Godujeta 11. februarja....
Evzebija Palomino se je rodila leta 1899 v majhnem kraju Cantalpino v Španiji. Darovi, ki jih je prejela takoj ob rojstvu, so bili darovi ubogih: majhna, temna in mrzla hiša, bolehen oče, mama, ki ponavadi ni vedela, kako naj nahrani lačna usta in dve sestrici: Dolores in Antonija. Kljub temu njeno otroštvo ni bilo žalostno in pomanjkanje normalnega razvoja otrok ni preprečilo. V družini so kraljevali veselje, mir in ljubezen, ki so potešili lakoto...
Rodil se je 8. maja 1898 v župniji Krašić. Po maturi v Zagrebu je leta 1916 nastopil vojaško službo v Karlovcu. Kot poročnik avstrijske vojske je bil poslan na italijansko bojišče. Julija 1918 so ga ujeli, čez pet mesecev pa izpustili. Zatem je kot vojaški prostovoljec odšel v Solun. Po demobilizaciji se je leta 1919 vrnil domov in jeseni odšel študirat agronomijo v Zagreb, a že po enem semestru se je odločil, da bo...
