sveti Anastazij – mučenec

Anastazij (Magundat) Imena: Anastazij, Anastas, Anastazijan, Anastazija, Asja, Asta, Asjaflora, Nasta, Nastasja, Nastja, …
Perzijski kralj Kozroes je leta 614 osvojil in požgal Jeruzalem, razdejal cerkve in božji grob ter ugrabil relikvije svetega križa in jih odpeljal s seboj v Perzijo. Zanje se je začel zanimati mlad perzijski vojak, Magundat. Zvedel je, da je na tem križu trpel in umrl Bog kristjanov in se tako žrtvoval za grehe vsega sveta. Mladeniča je to pretreslo in prevzelo, zato je želel natančneje spoznati krščanstvo. Zapustil je vojaško službo in odšel v mesto Hierapolis. Tu se je pri nekem zlatarju, kristjanu, učil krščanskih resnic, z njim obiskoval cerkev ter se navdihoval ob življenjepisih raznih mučencev. Sklenil je, da tudi sam postane kristjan. Napotil se je v Jeruzalem, tam pa ga je za svojega sina sprejel pobožen duhovnik pri cerkvi božjega groba, Elija. Ta ga je pripravil na krst, pri katerem je Magundat prevzel novo ime, Anastazij. Po krstu je vstopil v samostan sv. Anastazija blizu Jeruzalema, kjer je v molitvi in delu, vestnem izpolnjevanju pravil ter branju dejanj mučencev, preživel sedem let. Ko mu je bilo v sanjah razodeto, da bo tudi sam okusil kelih trpljenja, se je z dovoljenjem opata odpravil v svete kraje, kjer ga je v Cezareji res čakalo mučeništvo. Tu je, podobno kakor povsod, kamor ga je pot zanesla, pogumno pozival razne vražarje in vojake, naj opustijo svoje poganstvo in sleparije, tako kot je to storil on, ko je postal kristjan. Naznanili so ga, da je ovaduh, ga prijeli in vrgli v ječo. Namestnik perzijskega kralja ga je večkrat zasliševal in prepričeval, naj se vrne k perzijski veri, a zaman. Grozil mu je s križanjem, v kamnolomu je moral v verigah nositi težko kamenje, prenašati sramotenje in mučenje, a ni klonil. Nazadnje so ga odvlekli v Perzijo, da bi ga sodil kralj. Ker je tudi tu ostal trden v svoji veri, so ga po hudem mučenju (obesili so ga za roko, na nogo pa mu navezali težak kamen ter ga tako pustili viseti) skupaj s še sedemdesetimi drugimi kristjani zadavili in mu odsekali glavo.
Ime: Pred krstom je nosil ime Magundat, po krstu pa je privzel ime Anastazij, ki v grščini izhaja iz besede anastasis in pomeni »vstajenje od mrtvih« oz. »rojen na veliko noč«.
Rodil se je okoli leta 600 v vasi Rasinemi v pokrajini Raseh v Perziji, umrl pa 22. januarja 628 v kraju Betsaloe v Perziji.
Zavetnik: zlatarjev, proti glavobolu in obsedenosti.
Upodobitve: Upodabljajo ga kot meniha, ki so ga ubili s sekiro, kot mladega mučenca s palmo; oblečenega v bogat plašč s križem v roki. Posamezni prizori iz njegovega življenja so upodobljeni na freskah v cerkvi sv. Vincencija in Anastazija v Rimu.
Čudež: Gre pravzaprav za sanje, v katerih mu je Bog razodel njegovo življenjsko poslanstvo oz. srčno željo. V sanjah se je videl, kako stoji na visoki gori. Nekdo se mu je približal in mu ponudil zlat kelih, ves posut z dragimi kamni, poln vina, ter mu velel: Vzemi, pij! Vzel je in pil. Ko se je zbudil, je sklepal, da je to kelih trpljenja, ki mu ga je Gospod pripravil.
Sveti Anastazij, perzijski mučenec goduje: 22. januarja.
Vir