Imena: Kolomba Jožef, Jožef, Jože, Joško, Joži, … 1. aprila 1858, potem, ko sta jima še mlada umrla dva sinova, se je staršem Viljemu in Hermini v Dublinu na Irskem rodil Jožef Alojz. Teologijo je študiral v semenišču v Dublinu, študije pa dokončal v zavodu Propaganda Fide v Rimu. V škofijskega duhovnika je bil posvečen leta 1881, njegova želja ves čas pa je bila postati misijonar v Avstraliji. Obenem je želel postati benediktinski menih, pa mu škof želje ni takoj uslišal. Sposobnega mladeniča je uporabil na različnih področjih, med drugim je predaval v semenišču in skrbel za duhovno oskrbo v ženskem zaporu. S škofovim dovoljenjem je po nekaj letih le vstopil v novi samostan v Belgiji, opravil noviciat in zaslovel predvsem kot dober in goreč pridigar. Vodil je številne duhovne vaje in bil iskan duhovni voditelj ter spovednik.
»O Gospod Jezus, naš Bog in Odrešenik, razodevalec Očeta, naš starejši brat in prijatelj naš, daj nam, da te spoznamo! Očisti oči naše duše, da te bomo mogli z veseljem gledati, zapovej stvarem, naj ne delajo hrušča, da bomo mogli brez ovire hoditi za teboj. Razodeni se našim dušam, kakor si se nekoč razodel učencema iz Emavsa, ko si jima razlagal svetopisemske odlomke, ki govorijo o tvojih skrivnostih; in tedaj bodo tudi naša srca ‘goreča v nas’ in te bomo ljubili in se te držali! Verujem, Gospod Jezus, a vendar povečaj mojo vero! Popolnoma zaupam v resničnost in zvrhanost tvojega zasluženja, a vendar potrdi moje zaupanje! Ljubim te, Gospod, ker si nam razodel svojo ljubezen v vseh svojih skrivnostih, a vendar te prosim, pomnoži mojo ljubezen!« »Jezus, daj mi veliko željo, da bi me vodil, spremljal in priganjal Sveti Duh. Ti si kot človek delal samo to, kar ti je narekoval Sveti Duh … Daj, da se brez pridržka in brez odpora prepustim temu v Duhu, ki je Oče revežem in delilec vseh darov, in bom gotovo hodil po tvoji poti in tako, kakor ti želiš.« »Moj Jezus, imej usmiljenje z mano! … Daj, da bom združen s teboj z milostjo in z dobrimi deli, da obrodim sadove, ki bodo vredni tebe, in da zaradi svojih grehov ne postanem suha mladika, ki ni za nič drugega, kakor da jo odrežejo in vržejo v ogenj.« »Gospod, samo ti imaš besede večnega življenja … Verujemo, da si Beseda, ki je prišla na svet, da bi nas učila; Bog, ki govori našim dušam, kajti ko so se časi dopolnili, nam je Bog govoril po svojem Sinu … Verujemo vate, Kristus, in v vse, kar nam razodevaš o božjih skrivnostih; in ker sprejemamo tvojo besedo, se izročamo tebi in hočemo živeti po tvojem evangeliju … Bodi naš vodnik, o neminljiva luč, saj si naše najtrdnejše upanje. Ne boš nas zavrgel, saj prihajamo k tebi, da nas popelješ k Očetu.« »Neskončna Ljubezen, ki izhajaš iz Očeta in Sina, podeli mi duha posinovljenja, nauči me, da bom vedno delal kakor pravi božji otrok. Bivaj v meni in mi daj, da bom bival v tebi, da bom ljubil, kakor ljubiš ti. Brez tebe nisem nič, ne veljam nič, toda imej me združenega s seboj in napolni me s svojo ljubeznijo, da bom po tebi ostal združen z Očetom in Sinom.«
Jožef Columba Marmion goduje 30.januarja, na Irskem 3. oktobra.
Vir
»Neskončna Ljubezen, ki izhajaš iz Očeta in Sina, podeli mi duha posinovljenja, nauči me, da bom vedno delal kakor pravi božji otrok. Bivaj v meni in mi daj, da bom bival v tebi, da bom ljubil, kakor ljubiš ti. Brez tebe nisem nič, ne veljam nič, toda imej me združenega s seboj in napolni me s svojo ljubeznijo, da bom po tebi ostal združen z Očetom in Sinom.«
Ime: Pri krstu so mu dali imeni Jožef Alojzij. Jožef je svetopisemsko ime s pomenom »naj (Bog) doda (potomstvo)«. Ime Alojzij pa je zloženo iz starovisokonemških besed al »vse« in wisi »pameten, razumen«. Ob vstopu v samostan je dobil ime Kolumba po irskem zavetniku Kolumbi. Col(um) v irščini pomeni »golob«.
Rojen: 1. aprila 1858.
Kraj rojstva: Dublin, Irska.
Umrl: 30. januarja 1923.
Kraj smrti: Opatija Maredsous v Belgiji.
Družina: Rodil se je v veliki in zelo verni družini. Dva od starejših bratov sta kmalu umrla, tri sestre pa so bile redovnice. Oče Viljem je bil po rodu Irec, mati Hermina, roj. Cordier, pa Francozinja.
Študij: Šolal se je na jezuitskem kolidžu v Dublinu, s 16 leti je vstopil v semenišče, študij pa nato nadaljeval v Rimu na univerzi Propaganda Fide.
Posvečenje: V duhovnika je bil posvečen 16. junija 1881 v Rimu.
Službe: Želel si je postati misijonar v Avstraliji, a mu to ni bilo dano. Nekaj let je bil župnik v Dublinu, pa kurat v Dundrumu, profesor v semenišču v Clonliffu, kaplan in duhovni vodja v redemptorističnem konvinktu ter v ženskem zaporu.
Skupnost: Leta 1886 se mu je uresničila dolgoletna želja, da je lahko vstopil v benediktinski samostan v Maredsousu v Belgiji. V redu je opravljal različne predstojniške službe, predaval, bil prior, od leta 1909 do smrti pa je bil opat v Maredsousu.
Kreposti: Bil je velika duhovna avtoriteta, njegova dela so prevedena v več svetovnih jezikov. Osebno skromen je že kot študent rad pomagal potrebnim in imel razvit socialni čut. Bil je iskan in cenjen duhovni voditelj in spovednik.
Dela: Napisal je veliko del s področja duhovnosti in liturgije. Njegovi spisi so izrazito kristocentrično usmerjeni, kot npr.: Kristus – življenje duše, Kristus v svojih skrivnostih, Kristus – ideal redovnika, Kristus – ideal duhovnika.
Zavetnik: Nima posebnega patronata.
Čudež: Pripisanih mu je več čudežev, za čudež, potreben v postopku beatifikacije, pa so priznali ozdravitev neke žene iz Minnesote, ki je zbolela za rakom, a po obisku njegovega groba popolnoma ozdravela.
Upodobitve: Na ohranjenih fotografijah je večinoma v kuti benediktinskega meniha, resnega, poduhovljenega obraza z izrazitimi značajskimi potezami.
Beatifikacija: Papež Janez Pavel II. ga je za blaženega razglasil 3. septembra 2000.
Grob: Njegovo telo so leta 1963 prenesli s pokopališča v opatijsko cerkev. Po več kot 40 letih je ostalo nestrohnjeno.
Vir
V samostanu svetega Benedikta v Maredsousu [maresúsu] (prav tako v Belgiji), blaženi Kolumba (Jožef) Marmion, ki je, rojen na Irskem, postal duhovnik in opat v Redu svetega Benedikta. Slovel je s duhovnim naukom in zgovornostjo kot oče samostana in voditelj duš k svetosti.
Vir