»Misijonar ni nič, če ne pooseblja Jezusa Kristusa. Samo misijonar, ki je zvesta kopija Jezusa Kristusa, ga lahko upodablja v dušah drugih.«
»Kristjan in duhovnik, ki se na takšen ali drugačen način ne zanima za ohranjanje in širjenje vere, ne razume bistva evangelija.«
Ime: Pri krstu je prejel ime Pavel Anton. Latinsko ime Paulus izhaja iz pridevnika paulus v pomenu »majhen«, latinsko ime Antonius pa je rodovno ime znane rimske rodbine in kasneje več svetnikov.
Rojen: 16. januarja 1872.
Kraj rojstva: Mesto Avellino na jugu Italije.
Umrl: 5. septembra 1952.
Kraj smrti: Mesto Neapelj, Italija.
Družina: Bil je peti od šestih otrok v skromni in pobožni družini očeta Vincencija in matere Lorenze, roj. Ruggiero. V družini je bilo kar nekaj duhovnikov: dva strica in njegov starejši brat.
Študij: Po končani osnovni šoli v domačem kraju je v Neaplju obiskoval srednjo tehnično šolo in se nato vpisal na študij filozofije na Gregoriani v Rimu. Tu je začutil duhovni poklic in septembra 1891 vstopil v semenišče Inštituta za zunanje misijone v Milanu, kjer je doštudiral teologijo.
Duhovnik: Posvečen je bil 9. maja 1894 v milanski stolnici.
Misijoni: 27. septembra 1895 so ga nadrejeni poslali v misijon Toungoo v Burmi. Čeprav je trpel zaradi slabega zdravja, se je neutrudno zavzemal za evangelizacijo in razvoj karijanskih ljudstev. Zaradi izčrpanosti, malarije in tuberkuloze se je po dvanajstih letih, 7. julija 1907, vrnil domov.
Delo za misijone: Po vrnitvi se je z vsemi svojimi silami posvetil delu za misijone, pridobivanju poklicev in delu z misijonarji. S pisanjem, pridiganjem in številnimi projekti je postal gonilna sila misijonske zavesti v domovini in Cerkvi po svetu.
Časopisi: Od leta 1909 do 1920 je bil urednik revije Katoliški misijoni (Le Missioni Cattoliche), leta 1914 je začel izdajati časopis Misijonska propaganda, 1919 pa misijonski časopis za mladino (Italia Missionaria). Kasneje (1943) pa še misijonsko revijo za družine Pridi tvoje kraljestvo (Venga il tuo regno).
Geslo: »Vsa Cerkev za ves svet«; »Vsi smo misijonarji!«
Ustanovitelj: 31. oktobra leta 1916 je ustanovil Misijonsko zvezo duhovnikov, ki jo je papež Pij XII. leta 1956 povzdignil v papeško in jo imenoval »dragulj njegovega življenja«. Papeška misijonska zveza je danes razširjena po vsem katoliškem svetu.
Službe: V okviru svojega misijonskega delovanja je opravljal številne odgovorne službe: od 1924 do 1934 je bil vrhovni predstojnik Papeškega inštituta za zunanje misijone (PIME) v Milanu; v Ducenti v Caserti je ustanovil misijonsko semenišče; leta 1936 je sodeloval pri ustanovitvi Družbe sester misijonark Brezmadežne; od 1937 do 1941 je vodil mednarodni sekretariat Misijonske zveze duhovnikov.
Zavetnik: Papeške misijonske zveze.
Goduje: 15. septembra.
Beatifikacija: 4. novembra 2001 ga je papež sv. Janez Pavel II. razglasil za blaženega.
Vir
V Neaplju (v Italiji), blaženi Pavel Manna, duhovnik iz papeškega Inštituta za zunanje misijone, ki je zaradi slabega zdravja zapustil službo misijonarja v Búrmi, a je še vedno poskušal delati za misijone in z največjim trudom je skrbel za oznanjevanje Božje besede in pospeševal edinost kristjanov.
Vir