Angleški mučenec Roger Filcock (1570–1601) je bil zaprt, ko se je pripravljal, da vstopi v jezuitski red. Študiral je v angleškem kolegiju v Reimsu v Franciji in pozneje v Valladolidu v Španiji. Ko je zaprosil, da bi vstopil v Družbo Jezusovo, je bil še pred vstopom poslan na delo v Anglijo.
Pot v Anglijo je bila zanj težavna. Ladja, s katero je potoval iz Bilbaa v Španiji proti Calaisu v Franciji, je zunaj pristanišča zaradi brezveterja padla v roke Nizozemcem, ki so zajeli tudi Filcocka. Uspelo mu je pobegniti in nezakonito pristati na obali v Kentu leta 1598. Kmalu je pričel z delom in se povezal s patrom Henryjem Garnetom, jezuitskim predstojnikom. Tega je prosil, da bi lahko postal jezuit. Leta 1600 je bil sprejet v Družbo Jezusovo, a ga je izdal nekdo, ki je z njim študiral v Španiji. Priprli so ga in odpeljali v zapor Newgate v Londonu. Proces proti njemu je bil kratek, kljub temu da niso našli dokazov za obtožbe in so bila imena v obtožbi drugačna, kot jih je uporabljal on. Skupaj s benediktinskim patrom Markom Barkworthom so ga privezali na voz in odpeljali po ulicah do Tyburna. Najprej so obesili Barkwortha, mu iztrgali drobovje in ga razčetverili. Filcock je vse to opazoval in vedel, da ga čaka ista usoda. Obsojena duhovnika sta pred smrtjo skupaj molila, da bi podprla drug drugega.
Vir