Zoltan Lajos Meszleny se je rodil 2. januarja leta 1892 v trdni krščanski družini. Filozofske in bogoslovne študije je končal v Rimu na papeški univerzi Gregoriani, kjer je dosegel doktorat iz filozofije in teologije. Leta 1937 je prejel škofovsko posvečenje kot pomožni škof v Esztergomu, kjer se je z veliko gorečnostjo posvetil pastoralnemu in kulturnemu delu. Ko so po drugi svetovni vojni komunisti na Madžarskem prevzeli oblast, so takoj začeli pritiskati na Katoliško cerkev. Pritiski so kmalu prešli v nestrpnost in nasilno ter krvavo preganjanje.
Mučeniška pot Zoltana Meszlenya se je začela leta 1950, ko ga so kanoniki proti volji madžarske vlade izvolili za novega kapitularnega vikarja. Škof Meszlenyi se je dobro zavedal tveganja ob izvolitvi, a je službo sprejel. Že čez deset dni so ga oblasti aretirale in ga brez sodnega procesa zaprle. Nato so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče blizu Budimpešte in ga zaprli v samico. Osem mesecev je preživel v lakoti, na mrazu in prisilnem delu čez zimo. Ko so ga krvniki postavili pred izbiro ali zvestoba ali izdaja, se je božji služabnik odločil za zvestobo evangeliju. Do smrti, 4. marca 1951, ki je bila posledica nečloveških razmer v ječi, je vse prenašal z ljubeznijo. Resnica je prišla na dan šele po padcu komunizma in sicer s pomočjo mnogih prič in dokumentov. Sporočilo novega blaženega, je po besedah nadškofa Amata ta, da je Cerkev tudi danes Cerkev mučencev, to je močnih in pogumnih pričevalcev za evangelij, katerih odgovor ni sovraštvo, ampak ljubezen, ni maščevanje, ampak odpuščanje, ni zamera, ampak molitev za preganjalce in krvnike.
Vir