V Canterbury-ju [kentrberiju] (na Angleškem), sveti Gerald Edwards, duhovnik in mučenec, ki je bil posvečen na Francoskem in se je vrnil v domovino. Po dolgotrajni ječi, med preganjanjem kraljice Elizabete, je z mučilom dopolnil mučeništvo. Skupaj z njim so trpeli blaženi: Robert Wilcox in Krištof Buxton, duhovnika, prav tako zaradi duhovništva, in Robert Widmerpool [vajdmenpúl], ker je pomagal duhovniku.
Vir
Views: 11
V Aleksandriji (v Egiptu), sveti Epimáhij Pelusióta, mučenec, ki je v času preganjanja cesarja Décija, ko je videl,da je prefekt gnal kristjane k žrtvovanju malikom, poskušal podreti oltar. Zato je bil zgrabljen in razmesarjen, slednjič pa z mečem obglavljen.
Vir
Views: 10
V vasi Villena (v isti pokrajini na Španskem), blaženi Alvari Sanjuán Canet [sanhuán kanét], duhovnik in mučenec iz Salezijanske družbe, ki je bil v istem preganjanju po boju priveden do veličastne palme. († 1./2. oktober 1936)
Vir
Views: 0
V Gandu (v Flándriji, v današnji Belgiji), sveti Bavón, menih, ki je bil učenec svetega Amánda. Ko se je odpovedal svetu, je razdal premoženje revnim in se podal v samostan, ki je bil ustanovljen v tem mestu.
Vir
Views: 12
Na Irskem, spomin blaženega Nehemíja, Malahíjevega učenca, škofa v mestu Clügni, ki je slovel zaradi svoje modrosti, ter se posebno odlikoval v čistosti in preprostosti. († 1149)
Vir
Views: 0
V Carigradu, sveti Róman, diakon, ki je pri sestavljanju cerkvenih pesmi na čast Gospodu in svetnikom, zaslužil priimek Melódus.
Vir
Roman se je rodil konec 5. stoletja v Emesi (današnjem Homsu v Libiji). Po spreobrnitvi iz judovstva v krščanstvo se je v Bejrutu izobrazil za diakona. Za časa vladavine Anastazija I. (491–518) je bil poslan službovat v cerkev Presvete Matere Božje (Theotokos) v Carigrad. Roman je napisal okoli tisoč kondakov – liturgičnih hvalnic –, od katerih se jih je do danes ohranilo okoli osemdeset. Nekateri med njimi veljajo za najlepše hvalnice bizantinskega izročila. Imenovali so ga tudi »krščanski Pindar«, po nadarjenem grškem pesniku slavospevov. Zapisi o Romanovem življenju navajajo, da je svoj pesniški dar prejel med nekim božičnim bogoslužjem. Sedeč v zadnji klopi na koru je med mašo zaspal. V sanjah se mu je prikazala Božja Mati, ki mu je podajala zvitek papirja. »Vzemi zvitek in ga pojej,« mu je ukazala. Hitro se je odzval. Ko se je zbudil iz sanj, je šel k ambonu in zrecitiral čudovite verze svojega božičnega kondaka: »Danes je Devica rodila Tistega, ki vse presega; zemlja daje zavetje Neizrekljivemu. Angeli so se pridružili slavljenju pastirjev in modri so sledili zvezdi. Rodilo se nam je novo dete, ki je Bog pred vsemi veki …« V bizantinskem obredu še danes pojejo to Romanovo veličastno hvalnico učlovečenemu Gospodu.
Vir
Views: 12
