blaženi Pedro (Peter) Asua Mendia – duhovnik in mučenec

blaženi Pedro (Peter) Asua Mendia - duhovnik in mučenec»Cerkev poveličuje mučence, ker so najprepričljivejši pričevalci evangelija.« Tako je zatrdil kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, ko je za Radio Vatikan predstavil Pedra Asúo Mendío, škofijskega duhovnika, ki je bil ubit iz sovraštva do vere leta 1936, med špansko državljansko vojno. Mendía je bil 1. novembra 2014 v mestu Vitoria v Španiji razglašen za blaženega. Obred beatifikacije je kot papežev predstavnik vodil kardinal Amato.

Novi blaženi se je rodil leta 1890 v škofiji Vitoria. Leta 1915 je zaključil študij arhitekture. Bil je mlad človek velike vztrajnosti in močne intelektualne radovednosti. Začel je sijajno kariero, obogateno tudi z izkušnjami v tujini. A v njegovem srcu je v tistih letih počasi rastla želja, da bi postal duhovnik. Tako je vstopil v semenišče in leta 1924 prejel duhovniško posvečenje. Takoj zatem je bil imenovan za uradnega škofijskega arhitekta. Njegovo najpomembnejše delo je bilo semenišče v Vitoriji, ki je odmevalo tudi onstran španskih meja. Bil je »dober, velikodušen in aktiven«, »zelo goreč in delaven služabnik Cerkve zlasti v mladinski pastorali«.

Toda Pedro Asúa Mendía je že po nekaj letih duhovništva postal ena izmed mnogih žrtev preganjanja katoličanov v Španiji v prvi polovici 20. stoletja. Kot je pojasnil kardinal Amato, je bila Cerkev v Španiji takrat objekt krutega napada tako na fizični ravni kot s pravnega in administrativnega vidika, z zakonodajo, ki je omejevala verske dejavnosti. Duhovniki, redovniki in redovnice so bili sistematično obrekovani, deležni so bili groženj ter pogosto prisiljeni, da so zapustili župnije ali svoje skupnosti. Mnogi so bili zaprti in ubiti. Verska svoboda je bila omejena in celo povsem zanikana. Cerkve in pokopališča so bili oskrunjeni in uničeni. Vrhunec je nasilje doseglo poleti 1936, ko je bilo na dan v povprečju ubitih sedemdeset oseb.

»V žalostno, toda slavno bilanco krščanskih mučencev v Španiji je vključen tudi Božji služabnik Pedro Asùa Mendía, katerega edina krivda je bila, da je katoliški duhovnik.« Ker je med ljudmi užival veliko spoštovanje, so se odločili, da ga »odstranijo«. Ujeli so ga, ga odpeljali na samoten kraj in ustrelili brez kakršnekoli oblike sodnega procesa. Njegovi posmrtni ostanki so bili najdeni v neki jami mesec dni kasneje.

Prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov je še povedal, da se je novi blaženi z mučeništvom soočil »z globoko vedrino«. O tem je skladno poročalo več prič. »Že med predhodnimi preganjanji je ohranil mir in nadaljeval s svojimi dejavnostmi.« Ko je slišal o mučeniški smrti nekaterih drugih, je celo izrazil željo, da bi jih posnemal. Tako je potrdil svojo popolno razpoložljivost za Gospodovo voljo, vse do darovanja lastnega življenja. Mučenci so »nebogljene žrtve zla«, je zaključil kardinal Amato. Pričujejo, da odpuščanje in ljubezen vedno premagata zlo in hudobne osebe: »Cerkev ne pozabi teh svojih pogumnih otrok in vse vabi, da ne bi nikoli več ponovili teh nečloveških prizorov bratskih umorov.«
Vir

Views: 12

blažena Bronislava – redovnica

Bronislawa

Rodila se je kot Bronislawa Odrowaz v Poljskem mestecu Kamien okoli leta 1200. Bila je sorodnica svetega Hiacinta. Pri šestnajstih je po Božjem navdihu in nasvetu sv. Hiacinta vstopila v samostan Norbertink v mestecu Zwierzyniec pri Krakowu, kjer je kmalu postala vzor krščanskega življenja.  Da bi lažje premišljevala Kristusovo trpljenje, se je povzpela na hrib Sikornik blizu samostana. Ta hrib se danes imenuje hrib svete Bronislawe, na njem pa je kapela njej v čast zgrajena leta 1702. V biografiji svetega Hiacinta, ki ga je leta 1352 napisal oče Stanislaus, dominikanec iz Krakowa, je zapisano, da je na dan svetnikove  smrti (15. avgust 1257)  sveta Bronislawa imela vizijo, v kateri se je pojavil na nebu pod varstvom Božje Matere in angelov. Po več kot štiridesetih letih neutrudnega dela in molitve v samostanu, ki ju je z gorečnostjo opravljala, je 29. avgusta 1259 odšla k Bogu. Njeni posmrtni ostanki so bili položeni v samostansko cerkev in pozabljeni do leta 1612, ko so jih našli ob oltarju sv. Ane, kasneje preimenovanem po sv. Hiacintu.

Zaradi čudežev in milosti pridobljenih na njeno  priprošnjo, se je njeno čaščenje začelo hitro širiti med verniki. Zaradi številnih primerov uslišanj je papež Gregor XVI izdal odlok z dne 31. avgust 1839, da lahko Bronislawo javno častijo v škofiji Krakov.
Goduje 29.avgusta.
Vir

Pri Krakovu (na Poljskem), blažena Bronisláva, devica iz Premonstratenskega reda, ki je hotela živeti ponižno in skrito. Ko so Tatari razrušili njen samostan, je ostala sama z Bogom v kolibi.
Vir

Views: 51

sveta Sabina – mučenka

sv. SabinaZavetnica bazilike Sv. Sabina, gospodinj, otrok, proti krvavenju in proti dežju
Atributi: palma, knjiga in krona.
Imena: Sabina, Savina, Savka, Savin, Sabin, Bina, Sabo, Sabe, …
Sabina, se je rodila v 1. stoletju v Rimu. Po legendi je bila premožna in ugledna poganska vdova, ki naj bi jo h krščanski veri spreobrnila ena izmed njenih suženj, Serafina (Serapija). Z njo je ponoči hodila v rimske katakombe, kjer so se kristjani srečevali pri bogoslužju. Ko so Serafino ujeli in jo pretepli do smrti, je Sabina izgubila voljo do življenja. Avgusta leta 120 so jo ujeli in jo mučili, na koncu pa so jo se obglavili. Največkrat je upodobljena kot mlajša mučenka. Umetniki so pogosto prikazali tudi njeno mučeništvo. Je tudi zavetnica bazilike S. Sabina v Rimu, ki jo je dal zgraditi Peter Ilirski leta 425.
Sv. Sabina goduje 29. avgusta.
Vir

V Rimu, spomin svete Sabíne, katere ime je na Aventínu postavljeno v čaščenje.
Vir

Views: 484