blažena Antonija Marija Verna – redovnica

Antonija Marija VernaRodila se je 12. julija 1773 v kraju Pasquaro, v torinski provinci, v revni kmečki družini. Umrla je na božič leta 1838, ko je zapustila mnogo sosester pripravljenih v »polni razpoložljivosti za delo odrešenja po zgledu Brezmadežne Marije,« kot je zapisano v Pravilu Kongregacije.
Postulator v postopku za beatifikacijo, p. Giovangiuseppe Califano, je za Radio Vatikan povedal več o tem, kaj je bilo središčnega pomena v življenju in delu nove blažene: »Predvsem pomanjkanje izobrazbe, nevednost in naraščajoča revščina v njeni škofiji so jo spodbudile, da je začela pomagati drugim. Ta njena skrb se je potem razširila in navdušila tudi mnogo drugih sester, ki so skozi leta to karizmo ponesle po vsem svetu.
Popolnoma se je želela posvetiti služenju in podaritvi v zastonjskosti. Zaradi te izbire je postala tako mati ljudi, katerim je pomagala, kot tudi mati mnogih sester, ki so želele slediti njenemu zgledu. Njeno življenje je bilo torej rodovitno, polno dobrote.
Čas, v katerem je živela Antonija Marija Verna, je bil težaven zaradi razsvetljenskih idej in mnogih ljudi, ki niso več znali razlikovati med moralnimi vrednotami. V tem smislu bi lahko morda primerjali tedanji in naš čas. Ta blažena nas uči, da ob poslušanju Božje besede lahko resnično razlikujemo, naredimo življenjsko odločitev ter tako pomagamo v težkih situacijah naše družbe.
Antonija Marija Verna je morala soočiti pot trpljenja in ponižanja, da je lahko nadaljevala s svojim delom. Morala se je soočiti z mnogimi nasprotovanji, predvsem zaradi različnih dejavnikov tedanjega časa, tudi pravnih. Kljub vsem obrekovanjem, ki jih je doživela, je sledila Gospodu po poti ponižanja in je vedno zaupala v Božjo previdnost, kar jo je utrjevalo.
Odločno je želela živeti poslušnost načrtu, ki ga je imel Bog zanjo. Zavedala se je, da ima poslanstvo, da mora braniti Božji dar, ki ji je bil zaupan, in prav to jo je utrdilo v Resnici. Ta znamenja Cerkve so znamenja upanja za vse nas. Tudi če smo včasih skušani, da bi se predali negativnim ali pesimističnim mislim, nas svetniki vabijo, naj se zazremo v višave.«
Vir

Views: 25

blaženi Gvidon iz Clairvauxa – menih

V Klervoju, smrt blaženega Gvídona, meniha, ki ga je videnje tako prestrašilo, da se je spreobrnil in s stanovitnostjo ter čistostjo zaslužil, da je bil deležen nebeških videnj.
Vir

Views: 1

sveti Onufrij – puščavnik

OnufrijRodil se je v Etiopiji, umrl pa konec 4. stoletja v Kapadokiji.
Bil je sin nekega abesinskega kneza. Odrekel se je slave in bogastva, postal je menih in ubožno živel v neki pečini.
Bil je učitelj kapadokijske Cerkve.
Onufrij – popoln (egiptovsko) „Abu-Nafr”
Vir

Onufrij, sin nekega egiptovskega plemenskega velikaša, je šestdeset let živel popolnoma sam v puščavi in se pri tem držal stroge askeze. Ko je začutil, da prihaja smrt, je bil ob njem asket Pafnucij, ki je pozneje tudi napisal njegov življenjepis. Češčenje sv. Onufrija, ki velja za enega najpomembnejših puščavskih očetov, je s križarji prišlo tudi na Zahod.
Vir

V Egiptu, sveti Onúfrij, puščavnik, ki je v samotni puščavi živel šestdeset let redovniško življenje.
Vir

Views: 48

sveti Ignacij Choukrallah Maloyan – armenski škof in mučenec

blaženi Ignacij Choukrallah Maloyan - armenski škof in mučenecV vasi Kara-Kenpru blizu Diyar-bakíru v Turčiji, sveti Ignacij Maloyan, mardinenski škof Armencev in mučenec v genocidu izvršenim od preganjalcev vere, nad kristjani tiste pokrajine. Ker ni hotel sprejeti tujo vero, je ko je bil okrepčan s posvečenim kruhom za duhovno hrano sojetnikov, je preboden z neštevilnimi udarci skupaj z verniki prelil kri, in tako prišel do uživanja večnega miru.
Vir

Papež Leon XIV. ga je 19. oktobra 2025 razglasil za svetnika.
Vir

Views: 9